Kulturnozgodovinska zbirka

Kulturnozgodovinska zbirka hrani predmete uporabne umetnosti od poznega srednjega veka do 20. stoletja, kot so pohištvo, svetila, ure in zbirka drobnih vsakdanjih predmetov iz različnih materialov (pečatniki, pipe, žličniki, nakit, modni dodatki ...), glasbeni instrumenti, med njimi najmanjše prenosne orgle oz. orgelski pozitiv, ki sta ga leta 1743 izdelala ljubljanska mojstra Marcus Göbl in Joannes G. Eisl. Glavnino kulturnozgodovinske zbirke sestavljajo predmeti iz Sadnikarjeve zbirke, ki so bili za muzej odkupljeni leta 1964.

Kontakt:
Kustosinja zbirke: mag. Zora Torkar, zgodovinarka in etnologinja, muzejska svetnica
zora.torkar@guest.arnes.si

Kustos zbirke: Marko Lesar, umetnostni zgodovinar, muzejski svetovalec
marko.lesar@guest.arnes.si


Sadnikarjeva zbirka

Prvo muzejsko zbirko v Kamniku je leta 1893 osnoval zbiralec, mecen, po poklicu živinozdravnik, Josip Nikolaj Sadnikar. To je bila obenem tudi prva zasebna muzejska zbirka na Slovenskem, ki je bila odprta za javnost. V 60. letih je zbral okoli 4000 predmetov in ob njegovi smrti leta 1952 je bila to ena največjih tovrstnih zbirk. V njegovem muzeju so našli mesto arheološki predmeti, predmeti za čisto vsakdanjo uporabo, posebnosti in dragocenosti, kot so knjige, rokopisi, arhivski dokumenti in galerija dragocenih likovnih umetnin. Predmete je pridobival različno: v obliki daril, zamenjav in predvsem nakupov. Vsekakor je bil Sadnikar po poznavanju in zavzetosti za zbiranje starin znan ne samo na Kamniškem, ampak tudi daleč naokoli. Leta 1937 mu je njegovo mnogostransko delovanje in življenjsko delo prineslo naslov častnega meščana Kamnika.

Leta 1950 je Zavod za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije izdal odločbo o zaščiti enkratne Sadnikarjeve muzejske zbirke. Občina Kamnik je celo načrtovala odkup celotne hiše z zbirko. Vendar gospodarske težave v občini niso dopuščale, da bi načrt uresničila. Sprejet je bil sklep, da se za nov muzej na Zapricah, ustanovljen leta 1961, odkupi le del predmetov. S pomočjo zunanjih cenilcev specialistov za posamezne vrste gradiva so bili izbrani in odkupljeni predmeti, ki so bili po svojem nastanku, uporabi ali nahajališču povezani s kamniškim območjem. Tako je bilo leta 1964 odkupljenih 1468 predmetov. V muzeju se je izoblikovala t. i. Sadnikarjeva zbirka, ki vsebuje nekaj najlepših in najdragocenejših muzejskih predmetov, na primer redko ohranjene izdaje knjig, kot so Dalmatinova Biblija, Pentatevh, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, kositrni cehovski vrči, hišni oltarčki, panjske končnice, sprehajalne palice, slike na steklo, modelčki za mali kruhek, urni mostički, pasne spone in podobno.

Zgodbe o predmetih

Johann Georg Glässl, žepna ura čebularica, okoli 1720

Urarska obrt ima na Slovenskem dolgo tradicijo in s pomočjo pisnih virov ji lahko sledimo od začetka 16. stoletja. Prvotno so bili urarji po rodu tujci, ki so prišli k nam iz nemških dežel in tu zaprosili za meščanske pravice in opravljanje urarske obrti.

Preberite več

Majolika, konec 18. stoletja

Majolika je posebna oblika pivskega posodja, ki se je začela razvijati v Italiji od renesanse dalje. Prve t.i. »kranjske majolike«, poslikane pivske vrčke so za kranjske pivce izdelovali v severni Italiji, v Pesaru v drugi polovici 18. stoletja in začetku v 19. stoletju. Med njimi je bil najbolj znan izdelovalec Carl Callegari (CC) iz manufakture Callegari & Casali Pesara.

Preberite več

Orgelski pozitiv, Marcus Göbl in Joannes G. Eisl, 1743

Prenosne orgle sta izdelala ljubljanska mojstra Marcus Göbl in Joannes G. Eisl in predstavlja enega najmanjših orgelskih instrumentov v Sloveniji. Podpisa mojstrov na pokrovu sapnice in meha dokazujeta letnico izdelave 1743.

Preberite več

Škatlica za njuhanec, srebro, sredina 19. stoletja

Pred nami je srebrna škatlica za njuhanec, ki jo je v sredini 19. stoletja uporabljala neznana plemkinja in jo je nosila okoli vratu. Na pokrovu je upodobljena Henriette Sontag (1806 – 1854), nemška operna pevka mednarodnega slovesa. Portret je izdelan po delu Franza Xaverja Stöberja iz leta 1827.

Preberite več

Cehovski vrč usnjarjev, kositer, 1725

Tipična oblika pivskega posodja iz kositra za posebne priložnosti, pri nas zelo razširjena v 17. in 18. stoletju, so bili cehovski vrči. Uporabljali so jih ob posebnih cehovskih slovesnostih, kot je na primer sprejem pomočnika med mojstre. V kamniškem muzeju hranimo med drugimi tudi cehovski vrč usnjarjev. Na vrhu vrča drži mladenič živalsko kožo, na kateri sta vrezana dva leva, ki držita navzkriž zakrivljena usnjarska noža za čiščenje kož. Nad njima je letnica 1725. Na trebuhu vrča pa so našteti vsi usnjarski mojstri, ki so bili vključeni v ceh.

Preberite več

Okrasni krožnik, keramika, ok. 1900

Okrasni krožnik z motivom cvetja z metuljem, rahlo reliefno na sivi reliefni podlagi. Na dnu znamka Schütz Cilli 619.

Preberite več
Poslušaj vsebino: