Kulturnozgodovinska zbirka

Prvo muzejsko zbirko v Kamniku je leta 1893 osnoval zbiralec, mecen, po poklicu živinozdravnik, Josip Nikolaj Sadnikar. To je bila obenem tudi prva zasebna muzejska zbirka na Slovenskem, ki je bila odprta za javnost. V 60. letih je zbral okoli 4000 predmetov in ob njegovi smrti leta 1952 je bila to ena največjih tovrstnih zbirk. V njegovem muzeju so našli mesto arheološki predmeti, predmeti za čisto vsakdanjo uporabo, posebnosti in dragocenosti, kot so knjige, rokopisi, arhivski dokumenti in galerija dragocenih likovnih umetnin. Predmete je pridobival različno: v obliki daril, zamenjav in predvsem nakupov. Vsekakor je bil Sadnikar po poznavanju in zavzetosti za zbiranje starin znan ne samo na Kamniškem, ampak tudi daleč naokoli. Leta 1937 mu je njegovo mnogostransko delovanje in življenjsko delo prineslo naslov častnega meščana Kamnika.

Leta 1950 je Zavod za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije izdal odločbo o zaščiti enkratne Sadnikarjeve muzejske zbirke. Občina Kamnik je celo načrtovala odkup celotne hiše z zbirko. Vendar gospodarske težave v občini niso dopuščale, da bi načrt uresničila. Sprejet je bil sklep, da se za nov muzej na Zapricah, ustanovljen leta 1961, odkupi le del predmetov. S pomočjo zunanjih cenilcev specialistov za posamezne vrste gradiva so bili izbrani in odkupljeni predmeti, ki so bili po svojem nastanku, uporabi ali nahajališču povezani s kamniškim območjem. Tako je bilo leta 1964 odkupljenih 1468 predmetov. V muzeju se je izoblikovala t. i. Sadnikarjeva zbirka, ki vsebuje nekaj najlepših in najdragocenejših muzejskih predmetov, na primer redko ohranjene izdaje knjig, kot so Dalmatinova Biblija, Pentatevh, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, kositrni cehovski vrči, hišni oltarčki, panjske končnice, sprehajalne palice, slike na steklo, modelčki za mali kruhek, urni mostički, pasne spone in podobno.