Zgodovinska zbirka

Hrani muzejske predmete in nematerialno kulturno dediščino, kot so zbirka razglednic in fotografij, zbirka fotografskega gradiva ateljeja Aparnik, Zikova zapuščina, gradivo, ki predstavlja nekatere vidnejše osebnosti in njihove zapuščine, fotografske albume iz 1. svetovne vojne, zbirka plakatov, zbirka dokumentov in zbirka drobnih predmetov iz različnih materialov (odlikovanja, spominki ...).

Kontakt:
Kustosinja zbirke: mag. Zora Torkar, zgodovinarka in etnologinja, muzejska svetovalka
zora.torkar@guest.arnes.si


Zbirka Ivana Zike

Profesor francoskega jezika in književnosti Ivan Zika (1908–1976) je v pedagoškem poklicu deloval od leta 1936 do 1973, po letu 1947 na kamniški gimnaziji. V prostem času se je usmeril v raziskovanje kamniške krajevne zgodovine in zgodovine šahovske igre na Slovenskem. Objavil je številne članke v zbornikih, revijah in časopisih. Med časopisnimi članki ne moremo mimo njegovega temeljitega pregleda kamniške zgodovine, ki je izšel v nadaljevanjih v glasilu Kamniški občan v letih 1971–1977 pod naslovom 750-let mesta Kamnika ter nadaljevanj Iz zgodovine kamniškega športa, prav tako v Kamniškem občanu leta 1975.

Leta 1987 je na pobudo Francke Zika, svakinje Ivana Zike, kamniški muzej popisal ohranjeno zapuščino in jo prevzel. V njej sta izredno pomembna fototeka in hemeroteka ter gradiva za zgodovino slovenskega šaha in kamniškega športa. Fototeka ponuja vpogled v kamniško dogajanje vse od konca 19. stoletja do sredine 70. let 20. stoletja. Zikova hemeroteka pa je danes med najpogosteje uporabljenimi viri za raziskovanje kamniške zgodovine, ker nam omogoča najhitrejši pregled časopisnih člankov. V zapuščini so ohranjeni še njegovi zapiski, osebni dokumenti, korespondenca in knjige.

Zbirka fotografij Franca in Staneta Aparnika

Atelje Aparnik je opravljal fotografsko obrt v Kamniku več kot pol stoletja, od leta 1895 do 1953, najprej oče Franc Aparnik in od leta 1929 še sin Stane. Franc Aparnik je bil v svoji motiviki in vrsti izdelkov izredno širok, saj lahko rečemo, da se ni nič zgodilo, česar ne bi fotografiral in nam tako ohranil do današnjih dni. Zelo pomembna zvrst Aparnikovega fotografskega dela so bile razglednice. K bogati ponudbi je vsekakor pomagalo dejstvo, da je bil Kamnik do 1. svetovne vojne znano zdravilišče in kopališče na Kranjskem. Tako najdemo prve razglednice z motivom kamniškega zdravilišča že po letu 1896. Večje število razglednic je Aparnik izdal po letu 1905. Večina njegovih prvih razglednic, nekako do leta 1918, je črno-belih in nato barvanih z ročno izdelanimi klišeji. Še širša ponudba razglednic je bila v 30. letih 20. stoletja. Motiv so posneli na stekleno ploščo (kasneje film) in ga nato razmnoževali kot kontaktne kopije, napis na razglednico so dopisovali ročno. V zbirki hranimo steklene fotografske plošče in negative na filmih, zbirko razglednic, fotografske albume in poslikane kulise iz nekdanjega fotografskega ateljeja.

Zgodbe o predmetih

Članska izkaznica Legije koroških borcev, 1938

Maistrovi borci oz. borci za severno mejo 1918–1919 so se začeli povezovati in vključevati v različne organizacije šele v 30. letih 20. stoletja. Po do sedaj zbranih podatkih naj bi iz kamniško-domžalskega območja v bojih za severno mejo sodelovalo malo manj kot sto prostovoljcev.

Preberite več

Franc Aparnik, Kamniško predmestje Šutna, razglednica, ok. 1930

Razglednica prikazuje pogled na značilno obrtno- trgovsko predmestje Šutna z juga proti severu: na levi strani sta vidna izveska za Aparnikovo fotografsko obrt in naprej trgovina z oblačili in klobuki Vivoda; na desni je naprej rojstna hiša Rudolfa Maistra in pa mogočna župnijska cerkev z zvonikom in obnovljeno fasado s Tomanovimi kipi, ki so jo izdelali leta 1909. Razglednica je zeleno tonirana, založnik je bil sam fotograf Franc Aparnik, ni pa bila odposlana.

Preberite več

Deset plebiscitnih zapovedi za Slovence, propagandni letak, 1920

Letak je bil del slovenske plebiscitne propagande na Koroškem leta 1920. Oblikovan je v načinu desetih božjih zapovedi, ki bi se jih morali Slovenci na Koroškem držati v odnosu do nemških sosedov in seveda pri odločitvi na plebiscitu.

Preberite več

Ernst Mayer, Grad Zaprice, akvarel, 80. leta 19. stoletja

Ernst Mayer je bil rojen v Himmelbergu na današnjem avstrijskem Koroškem 28. maja 1839, umrl je na Reki 14. februarja 1926. Kamniški muzej je odkupil Mayerjevo skicirko in 40 akvarelov, ki se nanašajo na Kamnik v 80. letih 19. stoletja

Preberite več

Pentatevh (Peteroknjižje), 1578

Je eden redkih ohranjenih protestantskih tiskov pri nas. Na Kamniškem ga hranijo še v Frančiškanskem samostanu. Skupaj jih je po svetu ohranjenih samo šest, tega je Josip N. Sadnikar našel v Djekšah na Koroškem. Izdal ga je tiskar Mandelc v Ljubljani leta 1578

Preberite več

Relief z angelom grbonoscem, okoli 1490

Cesar Friderik III. je leta 1489 dovolil Kamničanom svobodno volitev mestnih sodnikov. Mesto Kamnik se je želelo z grbovnim reliefom zahvaliti cesarski vladarski hiši za pridobljeni privilegij.

Preberite več
Poslušaj vsebino: