Sodobna umetnost

Zbirka domuje v Galeriji Miha Maleš in hrani umetniška dela, dokumentacijo in bibliofilske izdaje umetnikov 20. stoletja. V tej zbirki so najbolj prepoznavne in tudi za slovensko umetnostno zgodovino najbolj vredne zbirke slovenskih umetnikov Mihe Maleša in Jakoba Savinška.

V njej pa se hranijo tudi dela kamniških in s Kamnikom povezanih umetnikov, kot so npr. Ivan Vavpotič (1877–1943), Dušan Lipovec (1952–2005), Alojz Berlec (1949), Lojze Perko (1909–1980) in Tomaž Perko (1947), Polde Mihelič (1923–2007), Aladin Lanc (1917–1990), Leon Homar (1914–1986), Stane Cuderman (1895–1946), Maks Koželj (1883–1956), Anton Koželj (1874- 1954), Ferdo Mayer (1927–1994), Karel Zelenko (1925), Sonja Rauter Zelenko (1918–2010) in drugi. Zbirka se dopolnjuje z donacijami in odkupi.

Kontakt:
Kustosinja zbirke: Saša Bučan, umetnostna zgodovinarka, kustosinja
sasa.bucan@gmail.com


Zbirka Miha Maleš

Osnova zbirke je nastala leta 1979, ko je kamniški rojak Miha Maleš podaril mestu 2590 del in publikacije ter ostalo dokumentarno gradivo. Občina je kmalu našla meščansko hišo na Glavnem trgu 2, v kateri je naslednje leto že domovala ta obsežna donacija. V tem dolgem obdobju smo na številnih razstavah predstavljali Miho Maleša kot slikarja, grafika, risarja, ustvarjalca sakralnih del, bibliofila, keramika, ljubitelja našega največjega poeta Franceta Prešerna in tistega, ki je znal povezovati in nesebično predstavljati, če omenimo le njegovo mladostno pobudo, na katero je vzniknila Četrta generacija. V zbirki hranimo Maleševe grafike v različnih tehnikah, ilustracije, risbe, bibliofilske izdaje, slike.

Zbirka Jakoba Savinška

Slovenska igralka in pesnica Mila Kačič (1912–2000), življenjska sopotnica Jakoba Savinška, je v oporoki za dediča 14 kipov Jakoba Savinška določila Medobčinski muzej Kamnik. Zbirka se dopolnjuje z donacijami in odkupi.

Jakob Savinšek se je rodil 4. februarja 1922 v Kamniku in je tu obiskoval štiri razrede osnovne šole. Po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na medicinsko fakulteto, risarski dar pa je razvijal med vojno pri Rihardu Jakopiču. Prve napotke za kiparsko delo je dobil pri Karli Bulovec Mrak. Njegovo življenje in tudi delo so zaznamovali vojna, taborišče Gonars in zapor na Ljubljanskem gradu. V letih 1945 do 1949 je študiral kiparstvo na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Postal je eden izmed osrednjih slovenskih kiparjev prve polovice 20. stoletja. Donirani kipi nazorno kažejo, da je drzno posegal po vseh novostih evropskega modernizma in z izčiščeno linijo, poenostavitvami na bistvene elemente tudi v kiparstvu odprl pot v abstraktno razmišljanje. Umrl je 17. avgusta 1961 v Kirchheimu.

Poslušaj vsebino: