Etnološka zbirka

Glavnino etnološke zbirke sestavljajo predmeti vsakdanjega in prazničnega življenja kmečkega prebivalstva kamniškega in domžalskega območja, kot so zbirka poslikanih skrinj, arhitekturna dediščina kašč iz Tuhinjske doline, velikoplaninska pastirska zbirka Vlasta Kopača, zbirka ljudske keramike, zbirka slamnikarstva, zbirka oblačilne dediščine ipd.

Kontakt:
Kustosinja zbirke: mag. Zora Torkar, zgodovinarka in etnologinja, muzejska svetnica
zora.torkar@guest.arnes.si


VELIKOPLANINSKA ETNOLOŠKA ZBIRKA VLASTA KOPAČA

Vlasto Kopač (1913–2006), arhitekt, planinec, alpinist, ilustrator in publicist, strokovnjak za naravno in kulturno dediščino, je tudi kot osebnost znal uskladiti potrebe in želje sodobnega človeka s kulturnim izročilom. Najmogočnejši spomenik njegovega dela je ohranitev naravne in kulturne dediščine na Veliki planini. Od prvega obiska leta 1935 in tudi po upokojitvi se je Kopač skoraj 70 let vračal na Veliko planino. Spoznaval je ne samo planinsko arhitekturo, ki ji je skušal slediti od prazgodovine in jo primerjal z drugimi pastirskimi naselbinami, ampak tudi pastirsko delo, pripomočke, vsakdanje delo in življenje. Vse to je vestno zapisoval, dokumentiral s fotoaparatom, še rajši pa s svinčnikom, peresom in skicirko. 

V desetletjih je nastala izredno bogata zbirka zapiskov, fotografij, skic, načrtov, zemljevidov, ilustracij in predvsem izjemna zbirka pastirskih predmetov z Velike planine. Po njegovi smrti jo je leta 2007 odkupila Občina Kamnik. Muzej je pridobil 486 predmetov. Velik pomen ima zbirka pastirskih predmetov z Velike planine, ki je začela nastajati že v 30. letih 20. stoletja, saj obiskovalcu muzeja ali Velike planine z njo lahko skoraj v celoti predstavimo življenje in delo pastirja.

Slamnikarska zbirka

Etnologinja Majda Fister je leta 1964 zasnovala slamnikarsko zbirko in jo povezala z etnološko raziskavo slamnikarske obrti in industrije na Domžalskem, ki je bila ena najprepoznavnejših in najdonosnejših gospodarskih dejavnosti na tem območju od sredine 19. stoletja do konca 1. svetovne vojne. Prelomnico v razvoju slamnikarstva, da se je iz domače obrti konec 18. stoletja razvilo v industrijo, pomeni prihod tirolskih podjetnikov leta 1866, ko so po avstrijski izgubi Benečije prenesli tovarniško izdelavo slamnikov v Domžale, tu začeli graditi tovarne in jih opremljati s stroji. Zbirka obsega orodje in pripomočke, ki so se uporabljali na domovih pri pletenju kit in šivanju slamnikov, pa tudi pripomočke in orodje v obrtnih in industrijskih obratih, kot so denimo likalniki za kite, šivalni stroji, kalupi za oblikovanje slamnikov, škatle za prevoz slamnikov, polizdelki in različni modeli slamnikov.

Zgodbe o predmetih

Uhani in broška k narodni noši

Prav posebni so tako imenovani uhani k narodni noši. Izdelani so iz zlata, roža pa v kombinaciji zlata in belega emajla.

Preberite več

Lovrenc Erzar, Sveta družina pri delu, hišni oltarček

Med najbolj poznanimi podobarji na Gorenjskem je bil Lovrenc Erzar (1835-1903), mlinar in podobar iz Nasovč pri Komendi. Rezljal je popolnoma svojevrstne podobe svetnikov, angelov in drugih.

Preberite več

Pisave za trniče, Velika planina, prva polovica 20. stoletja

Pisave so podolgovati leseni pečatniki z vrezanimi simboli in okraski. Z njimi so pastirji odtiskovali v trniče, posebno vrsto močno osoljenega sira, ki so ga oblikovali v kepe, podobne čebuli in zgoraj koničaste.

Preberite več

Poboj nedolžnih otrok, poslikana panjska končnica, 1869

Na panjski končnici je naslikan svetopisemski motiv poboja nedolžnih otrok v Betlehemu. Kralj Herod je naročil pomor vseh otrok v Betlehemu, ker je hotel spraviti s poti tudi Jezusa, ki so ga modreci z Vzhoda označili kot 'novorojenega judovskega kralja'.

Preberite več

Srce, model za mali kruhek, konec 19. stoletja

Mali kruhek je vrsto peciva, značilna za gorenjsko območje, ki so ga pripravljali iz moke, medu, popra, cimeta, klinčkov in soli. Leseni modeli, po katerih so oblikovali male kruhke, spadajo deloma v 18. in večinoma v 19. stoletje.

Preberite več

Velikonočna jajca, 80. leta 20. stoletja

Pírh ali velikonôčno jájce, je tradicionalna hrana, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajce je indoevropski pomladni simbol, podoba novega življenja in rodovitnosti. V krščanstvu velikonočno jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, tudi kaplje njegove krvi ali rane.

Preberite več

Torila, les, 20. stoletje

Torila so lesene okrogle posode za odcejanje in obenem oblikovanje sira. Izdelana so bila iz enega kosa lesa, izdolbena ali izstružena z nekoliko navzven nagnjenim obodom in naluknjanim dnom.

Preberite več

Pastirske cokle, okoli 1950

Cokle so bile pastirsko leseno obuvalo, večinoma iz lesa javorja, na Veliki planini s prepoznavnim zgornjim pletenim delom iz macesnovih viter (pozneje so to nadomestili z usnjem). Podplat je bil zaščiten z žeblji ledníki za varnejšo hojo.

Preberite več

Votivna slika Terezija Beč, 1794

Votivna slika, naslikana na lesu, prikazuje strašno nesrečo mlade deklice Terezije Beč leta 1794. Preprosti slikar je poskušal prikazati padec deklice kot nekakšen filmski kader.

Preberite več

Marija Magdalena, slika na steklo, 1792

Na sliki na steklu je upodobljena sveta Marija Magdalena v bogati baročni opravi – v izvezeni in čipkasti obleki, ogrnjena z rdečim ogrinjalom. V laseh ima okrasje, prav tako bogat nakit, uhane, ogrlico in zapestnice.

Preberite več

Izdelki komendskih lončarjev, konec 19. in začetek 20. stoletja

Lončarstvo je na kamniško-komendskem območju ena najstarejših obrti, saj se že od 14. stoletja dalje omenjajo bogata nahajališča gline v Tunjicah pri Kamniku in v Komendi.

Preberite več

Coprniški nož, 30. leta 20. stoletja, Velika planina

Pastirji na Veliki planini so uporabljali "coprniški nož", ki je imel prav posebno moč pri zdravljenju zvinov in ognojenih parkljev govedi.

Preberite več

Žepna sončna ura, Velika planina, ok. 1935

Jurij Humar si je, verjetno tudi po zgledu sončnih ur na cerkvenih zvonikih in gradovih, omislil svojo žepno sončno uro. Izdelal jo je iz, za dlan velike deščice in jo izrezal v obliko polmeseca.

Preberite več

Sveti Miklavž, model za mali kruhek, 19. stoletje

V etnološki zbirki kamniškega muzeja hranimo model za mali kruhek z motivom sv. Miklavža, ki je prišel iz Sadnikarjeve zbirke.

Preberite več
Poslušaj vsebino: