Press

O razstavi: Ivan Vavpotič – velikan portreta
Galerija Miha Maleš Kamnik – 11. oktober 2018 – 31. maj 2019.

Razstava Ivan Vavpotič, velikan portreta, prikazuje umetnika v vseh ravneh njegovega delovanja. Vavpotič namreč ni bil le meščanski portretist, s čimer ga najraje povezujemo, ampak je bil izjemno nadarjen umetnik, ki je zagotovo postavil slovenski knjižni ilustraciji, v kateri je izstopal.
Ivan Vavpotič se je rodil 21. februarja 1877 v Kamniku. Gimnazijo je obiskoval 1888–97 v Novem mestu, kjer je poleg rednega programa obiskoval še tečaj prostoročnega risanja. Po maturi je odšel v Prago, se vpisal najprej na konservatorij, a se kmalu prepisal na državno kraljevo akademijo, kjer je študiral slikarstvo in figuralno kompozicijo pri V. Brožíku in V. Hynaisu, krajino pa pri J. Mařáku in M. Pirnerju. Med 1900 -1902 je študij nadaljeval v Parizu (École de Louvre, prof. B. Constant in École des Beaux Arts), pol leta pa tudi na Dunaju. Diplomiral je 1905 v Pragi in tu postal učitelj risanja in umetnostne zgodovine na Strakovi akademiji, hkrati pa nadaljeval tudi študij na specialki pri Hynaisu. 1906 se je vrnil v domovino in do 1910 poučeval prostoročno risanje na realki v Idriji. V obdobju 1910–15 je živel v Ljubljani kot svobodni umetnik, 1915 pa je opravil v Gradcu oficirski izpit in bil do 1918 pri Vojnem tiskovnem uradu (kot slikar na bojiščih in v zaledju). Po koncu vojne je v letih 1926–29 vodil scenografsko delavnico ljubljanske Drame in Opere, nato pa je bil do smrti deloval kot svobodni umetnik. V Ljubljani je bil eden glavnih pobudnikov in sodelavcev strokovnih združenj, organizator razstav, bil pa je tudi med pobudniki in ustanovitelji društva Lada II in DSLU, ter si prizadeval za izboljšanje gmotnih in moralnih razmer umetnikov. Umrl je leta 1943 v Ljubljani.
Vavpotičev opus je izredno obsežen ter vključuje olja, risbe, skice, perorisbe, akvarele, pastele, tempere, po motiviki pa figuralne kompozicije, portrete v pleneru in interieru, krajine in tihožitja. Izdeloval je inicialke, vinjete, okrasne platnice in drugo drobno grafiko za knjižni in revialni tisk, knjižne ilustracije, risbe za prigodne namene, karikature, plakate za gledališke nastope, stalni lepak za ljubljanski velesejem idr.
Njegovo delo je povezano tudi s prvo slovensko znamko. Ob ustanovitvi države SHS je bil na razpisu izbran njegov osnutek znamke. Predložil je več osnutkov, izbran je bil »verigar« (model mu je bil telovadec Stane Derganc), ki je bil natisnjen 1919 za več vrednot.
Ivana Vavpotiča, ki mu je nadeta oznaka realista in meščanskega portretista v najbolj obširnem delu njegovega opusa, umeščamo v čas tedanje likovne ustvarjalnosti in tokov na slovenskem okolju. Kot izjemno razgledan človek in poznavalec vseevropske umetnosti, ki jo je spremljal tako v času študija v tujini kot tudi kasneje, ko je že deloval na domačem terenu, se je slikar sprva posluževal zelo sodobnih likovnih tokov, tistih, ki so obvladovali sočasno likovno sceno Evrope. Ko se je vrnil domov, je njegovo ustvarjanje sovpadlo z impresionizmom in vesnani, a se ni pridružil ne enim ne drugim. Njegov likovni jezik je ostal realističen, prevzemal je sicer od enih in drugih in v svoje slikarstvo vključeval nekatere detajle, a vendarle je njegov celoten opus ostal samosvoj – realnost je skušal pri svojem delu obnavljati z barvo in risbo – to dvoje ostane osnovna zapoved, v njih Vavpotič zagotovo dosega izjemno visoko mesto v slovenskem slikarstvu. Prav zaradi teh dveh prvin, ki v njegovem slikarstvu prevladujeta, je bil »lahko obenem dojemljiv za tako različne in celo na videz izključujoče se spodbude, kot sta secesija, ki temelji na linearnosti, ter impresionizem, utemeljen na izrabi svetlobe in barve.«

Razstava je plod sodelovanja Medobčinskega muzeja Kamnik in Dolenjskega muzeja iz Novega mesta, tako bosta razstavi obenem v Kamniku in v Novem mestu. Izbrana dela na razstavi prihajajo iz različnih ustanov (Narodna galerija, Medobčinski muzej Kamnik, Mestni muzej Ljubljana, Dolenjski muzej Novo mesto, Belokranjski muzej Metlika) in zasebnih zbirk. Na obeh razstavah bo prikazan obsežen opus umetnikovega raznovrstnega delovanja, na ogled pa bodo na obeh lokacijah tudi serije znamk verigar, od katerih izvedbe v letošnjem letu mineva že 100 let.
Ob razstavi je izšel tudi skupni reprezentativni katalog, ki ga je oblikoval Vladimir Ristić, z besedili kustosinj Saše Bučan (Galerija Miha Maleš, Kamnik) in Katarine Dajčman (Dolenjski muzej Novo mesto). Razstava bo na ogled do 28. februarja 2019 v Jakčevem domu v Novem mestu oziroma v Galeriji Miha Maleš v Kamniku do 31. maja 2019.

Poslušaj vsebino: