Model za mali kruhek sv. Miklavž, konec 19. stoletja

V etnološki zbirki kamniškega muzeja hranimo model za mali kruhek z motivom sv. Miklavža iz Kamnika, ki je prišel iz Sadnikarjeve zbirke. Kot je zapisal Josip N. Sadnikar, je bil na dan sv. Barbare (4. decembra) v Kamniku letni semenj. Med ljudstvom je bilo tako razširjeno izročilo, da hodi sv. Miklavž kupovat v Kamnik na semenj sv. Barbare.

Na slovenskih tleh se je peka malega kruhka še danes ohranila v Škofji Loki in njeni okolici.

Mali kruhek so začeli izdelovati v samostanih in nato v lectarskih delavnicah, ki so bile tako v Kamniku,  Škofji Loki, Ljubljani in v Novem mestu. Od tu se je tradicija peciva razširila med posvetno ljudstvo. Mali kruhek so oblikovali na dva načina: z uporabo lesenega izrezljanega modela z motivom ali prostoročno.

Kot je zapisal Rajko Ložar v članku Mali kruhek v Škofji Loki in okolici (Etnolog 1937-1939, str. 169-197) je mali kruhek  lep, gorenjsko-škofjeloški izraz za vrsto peciva, ki se pripravlja iz moke, medu, primesi popra in podobnih začimb. Pa ne samo to, to je bil izraz tudi za druge vrste peciva, ki je bilo na mizi preprostega in meščanskega človeka ob cerkvenih praznikih.

#naprejpreteklost #veselimuzej