Arhiv dogodkov

Medobčinski muzej Kamnik se predstavlja na kulturnem bazarju 2012 ki se bo odvijal 13. marca 2012, med 9. in 18. uro v Cankarjevem domu, Prešernova cesta 10, Ljubljana.

Program si oglejte na naslednji povezavi

http://www.kulturnibazar.si/domov/

V okviru prazovanja občinskega praznika vas vabimo na predsatvitev XXI. KAMNIŠKEGA ZBORNIKA, ki bo v petek, 13. aprila ob 18. uri v salonu gradu Zaprice v Kamniku.

Zbornik bo predstavila urednica prof. Marjeta Humar.

V kulturnem programu bo Milko Lazar igral PARTITE Emila Spruka na čembalu.

Vsi  kamniški  in okoliški otroci in starši, stari starši,... ste prisrčno vabljeni na spomladansko urejanje zeliščnega pravljičnega vrtička ob gradu Zaprice ter slovesno predajo vrtička v vašo oskrbo, ob iztekanju projekta Povabilo v Gozd.

Zeliščni vrtiček je zasnovan kot Zeliščni vrt štirih elementov – zemlje, vode, zraka in ognja. Ob naročenih 3 kubičnih metrih zemlje, izbranih zeliščih in prejšnjega dne nabranem naravnem materialu v gozdu, smo se vsi sodelujoči spustili v radostno in spontano soustvarjanje. Vsak je spontano prijel za delo in v mirnem in radostnem vzdušju je nastal naš Pravljični vrtiček, namenjen vsem otrokom Kamnika in okolice, kot tudi vsem odraslim, domačim in tujim obiskovalcem Gradu Zaprice in zapriškega gozda. Vsi prisotni smo v tem procesu ustvarjanja uživali in vrt je dejansko nastajal vse lepši  ob prisotnosti sveže in harmonične energije, ki nas je spremljala. Nastal je vrtiček, ki ga mnogi že poznate in opazujete skozi gozdne sprehode na Zapricah. Vrtiček je živ in še posebej oživi, ko ga obiščete. Vsakdo, ki ga obišče, lahko v njem pusti svoj podpis v obliki lepo položenega kamenčka, na novo zasajenega zelišča, ki ga presadi iz maminega ali babičinega vrta ali pa samo s tihim pozdravom rastlinicam. V vrtičku so zajeta vsa tiha pravila preživljanja časa v gozdu in naravi, ki otrokom še približajo sprostitev , spontanost in spoštovanje do vsega, kar jih obdaja. Tiho znanje, ki ga prejmemo v gozdu, prenesemo na delo z rastlinami v vrtu. Vez med nami in Naravo se krepi. Krepi se tudi prijateljstvo med ljudmi.

Zasnovali smo tedensko gozdno delavnico za otroke. Vsak četrtek, začenši z 19.4.2012, se bomo ob 16.30 zbrali na vrtičku, ga malo uredili, nato pa se bomo odpravili na potep po čudovitem zapriškem gozdu. Delavnica Povabilo v Gozd bo trajala 2 uri. V primeru slabega vremena se delavnica prestavi na naslednji četrtek. Prav tako bomo tovrstno druženje namenili tudi izmenjavi semen in sadik rastlin. Vsi dobrodošli! 

Dr. Metoda Kemperl, docentka na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani,  je ena najvidnejših slovenskih umetnostnih zgodovinark mlajše generacije. V svojih raziskavah se posveča tako stavbni dediščini 17. in 18. stoletja, kot tudi  umetnosti in kulturi tega časa v slovenskih, avstrijskih in hrvaških deželah. Poleg obsežne bibliografije v slovenščini, avtorica izsledke svojih raziskovanj redno objavlja tudi v znanstveni literaturi v tujini. Za svoje raziskovalno delo na področju baročne umetnosti in za znanstveno monografijo z naslovom Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem, je leta 2009 prejela tudi priznanje Izidorja Cankarja, nagrado, ki jo za izjemne zasluge pri preučevanju umetnostne dediščine od leta 1999 podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo.

Na tokratnem predavanju z naslovom Romarske procesije Kamničanov v 18. stoletju - kulturno-zgodovinski oris , bo predavateljica spregovorila o tem, zakaj, kako, kdaj in kam so Kamničani organizirali  romarske procesije ter kaj so v obiskanih romarskih krajih počeli.

Tema se povezuje z njeno pred kratkim izdano znanstveno monografijo Romanja in romarske cerkve 17. In 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z Ljubljano.

Astronomsko društvo Komet iz Kamnika tudi letos pripravlja v sodelovanju z muzejem na gradu Zaprice že tradicionalno javno opazovanje Lune, ki bo letos v ponedeljek 26. marca 2012 od 18. do 22. ure na travniku pri gradu. V primeru slabega vremena bo opazovanje naslednji večer v torek 27. marca. Letos se obeta zelo zanimivo opazovanje, saj bo poleg zahajajočega Sonca in tankega krajca mlade Lune mogoče opazovati  tudi kar štiri najsvetlejše planete osončja, saj so vsi vidni v prvi polovici noči. Tako bomo lahko opazovali velikana Jupitra in svetleči se krajec Venere, nato pa še rdečkasti Mars v opoziciji. Tisti najbolj vztrajni pa bodo verjetno počakali še lepotca Saturna. Prav gotovo pa bo v kakšnem od teleskopov mogoče pogledati še kakšno od bogatih zvezdnih kopic zimskega neba, ne bo pa manjkal tudi komet, saj je ta čas v prisončju svetli Garradd, ki ga lahko zapazimo že v manjših teleskopih.

    Za tiste, ki jih  astronomija nekoliko bolj zanima, pa bo že dan prej v nedeljo med 17. in 21. uro za radovedne odprl vrata tudi observatorij Rezman v Tunjicah, kjer pa boste lahko spoznali, kako potekajo bolj zahtevna opazovanja in nastajajo marsikdaj že kar osupljive slike oddaljenih svetov. Seveda bo v primeru lepega vremena tudi tu mogoče skozi kakšen dodatno postavljen teleskop tudi pogledati kakšno zanimivost nočnega neba.

Ljubitelji nočnega neba lepo vabljeni!

Kamniško-Savinjske Alpe v svojih nedrjih skrivajo mnogo skrivnih kotičkov, zanimivih alpskih potokov in rek, strmih sten, gostih gozdov, predvsem pa lepih razgledov, ki privabljajo turiste od vsepovsod. V gorah pa se je ohranil tudi dih davnine v obliki fosilnih ostankov pradavnih živali in rastlin, ki so živele v nekdanjem velikem oceanu Tetida. Na morskem dnu so se milijone let odlagali sedimenti, iz katerih so nastale kamnine, ki danes gradijo gore. Pozimi leta 2006 so številni snežni plazovi z visokih gora v dolino Kamniške Bistrice prinesli nenavadne plošče temnih apnencev z ostanki starinskih triasnih rib, kar je bil zadosten razlog za začetek podrobnih terenskih raziskav. Začelo se je pisati novo poglavje v zgodovini raziskav triasa na Slovenskem saj so te raziskave kmalu pripeljale do odkritja številnih nahajališč morskih plazilcev, rib, rakov, ostvarjev, kačjerepov, školjk, polžev in drugih za slovensko in svetovno paleontologijo pomembnih fosilnih ostankov. 

V predavanju vam bomo predstavili številne izjemne najdbe, med njimi tudi odkritje skoraj 1,5 m dolgega okostja morskega plazilca pahiplevrozavra, ki postavlja območje Kamniško-Savinjskih Alp med najpomembnejša nahajališča srednjetriasnih vretenčarjev na svetu.

Seme je popolnost v mirovanju. Utrip življenja ga predrami in v zemljo požene koreninico, s tem se zave prostora v katerem živi. Proti nebu požene steblce z nežnimi listki, ter svetu podari svoje mnogetere darove.

Močno vez človeka z naravo predstavljajo semena. V različnih pokrajinah skozi čas, so se razvila s pomočjo narave in ljudi različne sorte, ki so odražale posebnosti kraja kjer so bile vzgojene. Prav te, domače sorte nudijo poleg okusnih plodov tudi zdravje ljudem, kajti s svojo prilagojenostjo specifičnosti kraja so bolj zdrave in odporne, s tem pa odpade kemično tretiranje rastlin.

Torej, vabljena vsa autohtona, domača semena in sadike v izmenjavo ali v dar tistim, ki svojih semen še nimajo, da jih bodo posadili in naslednjo sezono izmenjali tudi sami. Semena bomo ohranili tudi s vpisom v semensko knjigo, pri semenski mizici pa bo na voljo več informacij o pomembnosti autohtonih rastlinskih vrst in sort.

Vidimo se v četrtek 19. aprila na Zapricah, od 16:30 dalje ob pravljičnem zeliščnem vrtičku. V primeru dežja pa v četrtek 26. aprila.

Tatjana Hlačer, roj 9.2.1951 v Ljubljani, lončarka in keramičarka, specializantka pomoči z umetnostjo, dipl.oec. in ustanoviteljica podjetja ILA d.o.o.-dotik ustvarjalnosti, je na začetku  devetdesetih let  močno vstopila v svet gline, izražanja, iskanja, komunikacije in povezovanja v različnih smereh. Na eni strani kot izdelovalka domače in umetnostne obrti  v ohranjanju jn  nadgradnji dediščine in iskanjih odgovorov na različne teme,  na drugi pa  glino uporablja kot terapevtsko sredstvo. Veliko dela z otroki. Vodi delavnice,  tečaje in tematska srečanja. Sodeluje na različnih razstavah. Živi in dela v Kamniku.

Teja Hlačer, roj. 1.9.1975 v Ljubljani , magistra etnologije in kulturne antropologije, raziskovalka in umetnica, se  že od malih nog srečuje z glino, raziskuje tehnike obdelave in se loteva različnih tem. Šolala se je v Sloveniji in na Aljaski ZDA. Glino ima rada predvsem v povezavi z volumnom in prostorom. Inspiracija njenemu delu je narava in povezava človeka z višjimi silami. Sodeluje na razstavah, dela v ILA dotik ustvarjalnosti in v svojem keramičnem studiu v Ljubljani.

Nina Hlačer, roj.11.1.1980 v Ljubljani, grafična oblikovalka, se tudi od malega srečuje z glino, ki je eden od njenih medijev za izražanje odnosa do sveta, iskamja odgovorov o resnici in refleksiji, prelivanjih, življenju. Šolala se je v Sloveniji in v Firencah v  Italiji. Sodeluje na razstavah in v ILA dotik ustvarjalnosti, trenutno živi in dela v Parizu. 

Predavanje bo temeljilo na osnovi avtorjevega dolgoletnega raziskovanja in proučevanja dokumentov, ki jih hrani univerzitetni arhiv na Dunaju. Predavatelj bo izpostavil tezo, da so izobraževalne ustanove in še posebej dunajska univerza v tem obdobju poglavitno vplivale na oblikovanje slovenskega meščanskega izobraženstva, ki je postalo najmočnejši nosilec slovenske narodne zavesti, ko se je slovenski narod jezikovno,socialno in kulturno emancipiral ter se že pred prvo svetovno vojno uveljavil kot samostojen narodni kolektiv. V tem obdobju so si študenti, izobraženci in drugi narodnozavedni Slovenci prizadevali za ustanovitev univerze v Ljubljani, žal so se njihove želje in prizadevanja uresničili šele po razpadu AO monarhije leta 1919. V raziskavi si je zastavil vprašanje, kako so omenjeni procesi potekali v slovenskih deželah, še posebej na Kranjskem, kjer je slovensko prebivalstvo predstavljalo večino. Temu vprašanju so se pridružila še druga, kot na primer: kateri družbeni razredi so omogočali izobrazbo svojim otrokom, katere študijske smeri so kranjski študenti izbirali, kako uspešni so bili pri študiju, kako družbeno dejavni so bili v kasnejšem poklicnem življenju in podobno. Odgovore na ta vprašanja je poiskal v rokopisnem arhivskem gradivu; analiza je narejena na osnovi dokumentov, ki so nastali ob vpisu – imatrikulaciji – študentov, med študijem (inskripciji) in ob zaključku (promociji). Ti podatki so omogočili pojasniti strukturo študentske populacije, ki posredno odslikava podobo Kranjske od začetka 19. stoletja pa do propada avstroogrske monarhije. Monografiji sta edinstveni tudi po tem, da prinašata empirično evidenco in nekaj pogledov na razvoj emancipacije žensk (I. knjiga) v avstroogrskem prostoru, poleg tega pa predstavljata registra vpisanih študentov izvrstno izhodišče za nadaljnje poglobljeno raziskovanje. S to objavo je arhivsko gradivo postalo dostopno tudi širši strokovni javnosti.

Na tokratnem predavanju bo avtor posebej izpostavil študente iz Kamnika in okolice za celotno obdobje, od prvega vpisanega študenta Jakoba, vpisanega leta 1380 do propada monarhije. Podrobneje pa bo predstavil obdobje med leti 1848-1917, ko se je iz sodnega okraja Kamnik vpisalo 82 študentov, ki so najpogosteje vpisovali študij prava, sledi filozofska fakulteta in zanjo vpis na medicinsko fakulteto, najmanj pa se jih je odločalo za študij teologije. Med kamniškimi študenti jih je več kot devetdeset odstotkov navedlo, da je njihov materni jezik slovenščina, prihajali pa so iz vseh družbenih slojev.

Doc. dr. Alojz CINDRIČ (Kamnik, 19. 9. 1955)

Diplomiral je leta 1981 iz zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomski študij je nadaljeval na Oddelku za zgodovino FF v Ljubljani, kjer je leta 1997 magistriral (Študenti s Kranjske na Dunajski univerzi v predmarčni dobi 1815–1848; mentor: akad. Vasilij Melik) in leta 2008 dosegel doktorat znanosti s področja zgodovine (Struktura študentov s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918; mentor: prof. Janez Cvirn). Študijsko se je izpopolnjeval v Univerzitetnem arhivu na Dunaju in v Licejski knjižnici v Bratislavi. Leta 2010 je bil izvoljen v naziv docenta za slovensko in občo novejšo zgodovino. Leta 1983 se je zaposlil na Oddelku za sociologijo FF v Ljubljani kot bibliotekar in strokovni tajnik. Poleg vodenja in opravljanja bibliotekarsko-knjižnične dejavnosti v oddelčni knjižnici se raziskovalno ukvarja s socialno in kulturno zgodovino slovenskega izobraženstva. Leta 1991 je uredil Zbornik ob 30-letnici študija na Filozofski fakulteti ter bil urednik Čarnijevega zbornika (1931–1996). Zbornik mednarodnih družboslovnih in humanističnih razprav / A Festschrift for Ludvik Čarni. Studies in Humanities and Social Sciences (1998). Leta 2000 je pripravil odmevno razstavo v avli Filozofske fakultete Od popotne palice do rektorskega žezla: študenti s slovenskega etničnega prostora na avstrijskih in nemških univerzah. Napisal in objavil je dve obsežni monografiji o oblikovanju in rasti slovenskega izobraženstva pred ustanovitvijo Univerze v Ljubljani: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918 (2009) in Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804–1848 (2010).

O predavanju:

V želji, da bi potrdili Darwinovo teorijo evolucije, paleontologi iščejo fosilne ostanke evolucijskih vmesnih členov. Doslej so jih našli le nekaj. Med njimi je zanesljivo najbolj znan praptič Archeopterix lithographica. Poleti leta 2011 pa smo v Tunjiškem gričevju odkrili še en evolucijski vmesni člen, in sicer prvi fosil pritlikavega šilastega konjička na svetu iz katerega so se razvili morski konjički.

Na tokratnem predavanju bodo odkritja tega novega spektakularnega fosila prvič predstavljena javnosti.