Zgodba priljubljene Kamniške polke (Veselo v Kamnik)

Objavljeno: 02.04.2020

Verjetno najbolj priljubljena pesem o Kamniku in tako rekoč kamniška himna, je skladba, ki se v izvirniku imenuje Kamniška polka, a jo vsi poznamo le še kot Veselo v Kamnik – po prvem verzu besedila.

Veselo v Kamnik in urno naprej,

v prelepe planine odhajam, juhej;

zaukam veselo, pozabim skrbi,

vedno srce tja nazaj si želi.

Grem v planine,

med očake stare sive,

v kamniški lepi kot,

saj lepše ni nikjer drugod.

Avtor tako besedila kot melodije je glasbenik Andrej Blumauer, ki se je leta 1932 rodil v avstrijskem Gradcu. Kmalu so se preselili v Ljubljano, kjer je preživel otroštvo in mladost. Že od malih nog je rad prepeval, pri šestih letih je začel igrati na violino, pri štirinajstih še kitaro ter pri šestnajstih tudi trobento. Od zgodnje mladosti dalje je rad  zapisoval note in besedila in jih pozneje oblikoval v skladbe. Leta 1959 je zaradi bližajočega se služenja v JLA odšel čez mejo v Avstrijo – kot je sam dejal, na svobodo. Dan pred božičem leta 1960 sta z ženo odšla čez lužo v Kanado k sestri in tam ostala.

V drugi polovici petdesetih let dvajsetega stoletja je Andre ali takrat še Andrej rad  zahajal v Kamniško Bistrico in na Veliko planino. Nekoč na poti z vlakom proti Kamniku in nato s kolesom proti Kamniškim planinam, se mu je porodila bodoča uspešnica Veselo v Kamnik in urno naprej. Dolgo je ostala le v njegovem zapisu, saj je njen avtor kmalu zatem emigriral.

Prvič so skladbo, ki je bila naslovljena Kamniška polka, posneli člani Ansambla Borisa Kovačiča in jo leta 1965 uvrstili na 10-inčno ploščo z osmimi skladbami. Med njimi je bil tudi valček Zlata jesen z besedilom Kamničana Ferryja Souvana. Ploščo so naslovili po nosilni pesmi – Kamniška polka, a ji že dodali nadnaslov Veselo v Kamnik. Polko sta odpela soproga vodje zasedbe in harmonikarja Borisa Kovačiča,  Stanka Kovačič in Danilo Čadež. Lahko ji prisluhnete:

https://www.youtube.com/watch?v=cgzDQtLF2-c

Nato se je začela zmagoslavna pot te pesmi, ki je postala zelo priljubljena med Slovenci, najbolj pa seveda med Kamničani, ki so jo sčasoma posvojili, se z njo poistovetili in ji dodelili status kamniške neuradne himne. Pesem se ni prepevala le na praznovanjih, veselicah in zabavah, ampak že tudi na uradnih proslavah, počastitvah jubilejev in sprejemih. Doživela je številne predelave, priredbe, izvedbe in celo travestije. Med največkrat predvajanimi je bila pesem v izvedbi Ansambla bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline.

Avtor priljubljene Kamniške polke, Andrej Blumauer je pozneje postal izjemen virtuoz na orglicah. V sodelovanju z Jožetom Privškom in Otom Pestnerjem je leta 1982 izdal veliko vinilno ploščo. Umrl je 5. oktobra leta 2013. Na njegovo željo so svojci njegov pepel raztrosili po njemu tako ljubih Kamniških planinah.

Pripravil: Marko Kumer

Poslušaj vsebino: