Žarni grob s pridatki, Ul. Toma Brejca h. št. 20, Kamnik, konec 13.-1. polovica 11. stoletja pr. n. št.

Objavljeno: 03.02.2020

Glinena žara, glinena skodela na nogi in bronasta igla.

Junija leta 1965 je Stane Uršič na parc. 707/16 k. o. Kamnik pri kopanju temeljev za enodružinsko hišo naletel grob z opisano vsebino, ki je bil pokrit s kamnito ploščo iz peščenca. O najdbi je nemudoma obvestil kamniški muzej. Pristojna kustosinja za arheologijo, takratna direktorica muzeja Mirina Cvikl Zupančič je ugotovila, da gre za grob, ki je bil 30-50 cm vkopan v rečni prod.

V žaro je bil pridan pepel. Po antropološki analizi 3,5 g kosti ni bilo ugotovljeno ali je šlo za moškega ali žensko. Navadno so v grobovih, kjer je najdena ena igla, pokopani moški. Igli najdemo primerjave v severovzhodni Italiji in prav na osnovi tovrstnih igel, grob datiramo v zgodnji čas kulture žarnih grobišč, v konec 13. do prve polovice 11. stoletja pr. n. št. Nasprotno pa žari in skodeli najdemo analogije na vzhodu, na območju Poljske, vzhodne Nemčije in Slovaške, kar pomeni, da so bronastodobni »Kamničani« imeli stike tako s kulturnimi skupinami vzhodno in zahodno od nas. Gre za enega najstarejših grobov tega časa, najdenih v Sloveniji kar kaže na to, da je bil Kamnik s svojim zaledjem verjetno skozi bronasto dobo neprekinjeno poseljen.

Več v katalogu: Brina Škvor Jernejčič in Janja Železnikar, Pogrebni ritual v pozni bronasti dobi, Kamnik 2018.https://www.muzej-kamnik-on.net/trgovina-kategorije/katalogi-in-knjige/

Poslušaj vsebino: