"Pri šacu" v Tuhinjski dolini

Objavljeno: 04.05.2020

Zakladna najdba novcev iz Češnjic v Tuhinjski dolini med letoma 1554 in 1560.

Novci so bili last trgovca, ki je sredi 16. stoletja trgoval na dolge razdalje, od Španije do Ogrske. Skritih je bilo več kot sto zlatnikov, po večini ogrskih dukatov, nekaj španskih doble excellente ter preko tisoč petsto srebrnikov, predvsem beneških lir in nekaj bakrencev.

Presenetljiva najdba je prišla na dan aprila 1956 v Češnjicah v Tuhinjski dolini. Skrivni zakop je bil najden v hiši št. 7 (pri Drolčevih), ki se je držal vzdevek »Pri šacu«. Ob preurejanju kletnih prostorov so na globini 40 cm naleteli na razbito lončeno posodo, ki je bila do roba napolnjena z novci. V njej je bil tudi usnjen mošnjiček, ki se je deloma ohranil. Močno oksidiran je bil le drobiž, zato se domneva, da je bil ta shranjen v mošnjičku, medtem ko je bil ostali denar v loncu. Kot je danes mogoče ugotoviti, je najdba štela več kot 1500 srebrnikov in precej nad 100 zlatnikov. Od tega je bilo znanstveno obdelanih 13 dublonov, 56 dukatov in 900 srebrnikov.

Kljub  temu, da je Narodni muzej v Ljubljani ukrepal, je bilo precej novcev izgubljenih ali uničenih. Več zlatnikov je bilo pretopljenih in so jih uporabili za zobno zlato ali za nakit ter v druge namene. Večji del zlatih novcev so uničili zaradi njihove visoke materialne vrednosti, večjo količino srebrnikov, ki so bili prevlečeni z zeleno patino, pa so preprosto odvrgli v gnojno jamo, ker so se jim zdeli ničvredni. Prav med temi novci pa je bilo veliko takega drobiža, ki bi zelo pomagal pri ugotavljanju, kdaj so denar zakopali.

Zakaj je bil zaklad skrit? Glede na zadnji datiran novec, je bil zaklad zakopan po letu 1554. V tem času ni znanega zgodovinskega dogodka, ki bi botroval tako veliki najdbi. Po letu 1532, po bitki pri trdnjavi Kisek na Ogrskem nastane nekakšno zatišje. Turški vpadi za dve desetletji z manjšimi izjemami popolnoma prenehajo. V letih 1558-1561 so znani vpadi na Kočevsko in do Postojne, to so tudi zadnji vpadi pred navalom v letih 1574-1578. Turška nevarnost očitno ni pravi razlog za zakop. Ali je šlo morda za strah pred ropom, lakoto, kugo ali pa kaj drugega? Ali ga je zakopal trgovec, ki je trgoval na dolge razdalje?

Natančnega razloga zakopa verjetno ne bomo nikoli odkrili. Tudi zato so zakladi nekaj posebnega. Nikoli ne nehajo buriti duhov in domišljije …

Več o zakladu : Pegan, E. in M. Zupančič, Najdba novcev iz druge polovice 16. stoletja. Kamniški zbornik IX, 1963, 115-132. Prva objava: Numizmatični vestnik I, 1, 20 s.

Pripravila: Janja Železnikar

 

Poslušaj vsebino: