Prehrana prvih hominidov

Objavljeno: 30.04.2021

Najstarejše obdobje v razvoju človeštva imenujemo paleolitik (paleos – pomeni star, lithos – kamen) – oz. starejša kamena doba. Avstralopitek je pred približno 2,6 milijona leti kot prvo orodje uporabil pestnjak. Največ najstarejših kamnitih orodij je najdenih v Keniji in Etiopiji.

Prvi ljudje so bili pretežno lovci in nabiralci. Današnje vedenje in znanje o preteklih kulturah, ljudstvih, načinu življenja, navadah, … temelji na arheoloških najdbah, v plasteh zapisanih zgodbah, ki jih interpretiramo arheologi.

Retrogradno sklepamo o načinu življenja v času brez pisnih virov iz življenja sodobnih ljudstev, ki še danes živijo na stopnji lovsko-nabiralniških družb.

Z analizo zobne sklenine 1,2 milijona let starega hominida iz Španije so ugotovili, da je takrat človek jedel samo surovo hrano (meso, žuželke in trave). Človek je lovil divje živali za meso in kostni mozeg ter nabiral hrano, kurjavo in materiale za svoje orodje, obleko ali zavetišča. Ogenj naj bi za kuhanje prvi uporabil Homo erectus (»Pokončni človek«). Na območju današnje Evrope naj bi se to zgodilo nekje med 400– in 300.000 pred sedanjostjo. Uporaba ognja je zmanjšala umrljivost ljudi, jih zaščitila pred plenilci, omogočila ogrevanje in tudi kuhanje hrane.

Paleolitska prehrano je sestavljalo meso divjih živali (srnjad, divja svinja, medved ipd.), ribe, listnata zelenjava, cvetovi, listi, sadje, oreški, semena, korenine, gomolji, žuželke, ob morju pa tudi školjke in morske alge. Pekli so na kamnitih ploščah oz. kamnih ali neposredno v žerjavici. Kuhali so lahko v plitvih jamah (do izuma glinenih posod je prišlo precej pozno). Eden od načinov kuhanja: na plast vlažnih zelenih listov, ki so jih razporedili po kamnih, so dodali meso z zelišči, zelenjavo, oreški ipd., pokrili z novo plastjo vlažnih listov in zasuli z zemljo. Plasti vlažnih rastlin so ščitile hrano pred umazanijo in zagotavljale vlago za paro.

Včasih so v jamo dali vodo ali kožo, jo napolnili z vodo in vanjo dali segrete kamne, da je voda zavrela. Nato so dodali meso in ga tako kuhali. Pogosto je bilo tudi pečenje živali na ražnju.

(Viri: http://cookit.e2bn.org/historycookbook/29-329-prehistoric-Food-facts.html; Pobiner, B. (2013) Evidence for Meat-Eating by Early Humans. Nature Education Knowledge 4(6):1 – https://www.nature.com/scitable/knowledge/library/evidence-for-meat-eating-by-early-humans-103874273/)

Poslušaj vsebino: