Petdeset let Maistrovega spomenika v Kamniku

Objavljeno: 26.10.2020

Kamničani se lahko pohvalimo, da smo velikemu Slovencu, Rudolfu Maistru, našemu rojaku, ki se je rodil v enem od nekdanjih predmestij Kamnika, na Šutni, leta 1970 prvi postavili celopostavni spomenik; letos je od tega dogodka minilo 50 let. Avtor vojaka, zazrtega v prihodnost in z zvitkom v desnici, vojaka, pesnika, vizionarja, je akademski kipar Anton Sigulin.

Dandanašnji Maistrov spomenik stoji v številnih slovenskih mestih, vendar pred 50. leti ni bilo tako, saj je bil Maister zaradi različnih razlogov precej dolgo odrinjen na rob zgodovinskega spomina. Toda zvesti Maistrovi borci se niso dali, svojemu generalu so sklenili postaviti spomenik in pri tem prizadevanju so bili neumorni. V Kamniku sta se na to odzvali kamniška občinska organizacija borcev prostovoljcev za severno mejo in skupščina občine Kamnik s predsednikom Vinkom Gobcem. Še posebej pa se je za zamisel o postavitvi spomenika zavzel Stane Peček, nekdanji Maistrov borec in dolgoletni upravnik kamniške smodnišnice. Častnemu predsedstvu odbora za postavitev spomenika je predsedoval Franc Leskošek Luka, nekdanji borec prostovoljec za severno mejo 1918/19, v drugi svetovni vojni pomemben partizan in po njej visoki funkcionar; brez njegovega vpliva Rudolf Maister tudi v svojem rojstnem kraju takrat zagotovo še ne bi dobil spomenika.
Na slovesnost ob postavitvi na Grabnu je v Kamnik prišlo okrog 10.000 ljudi, seveda med njimi številni generalovi vojaki, ki so se z njim borili za slovensko severno mejo.

Pred nekaj leti mi je poklonil kratek tekst z naslovom Tri zgodbe z Rudolfom Maistrom pokojni Janez Majcenovič, profesor matematike na kamniški gimnaziji, znani Lirin solist in arhivar. V njem je zapisano tudi tole: Ob odkritju spomenika Rudolfa Maistra v Kamniku, 25. 10. 1970, je zazvenela pesem Rožmarin, ki jo je na Maistrovo besedilo za moški zbor z baritonskim solom uglasbil Fran Gerbič. Po prireditvi se je pevcem posebej zahvalil ugledni Kamničan, Maistrov borec in partizan, major Stane Peček, ki je takrat uspešno dobojeval boj za postavitev tega spomenika v času, ki Rudolfu Maistru (še) ni bil preveč naklonjen. … Za vse izvedbe (Rožmarina) pa je obveljala ocena majorja Staneta Pečka, ki jo je dal ob odkritju spomenika: ‘Ob tej pesmi te zgrabi, da bi zajokal in dolgo molčal. Vendar taka pesem zasluži aplavz pa čeprav s solzami v očeh!

Pripravila Alenka Juvan