Kraguljček, bron, 13.–16. stoletje, Kamnik-Mali grad

Objavljeno: 27.12.2018

Kraguljček je priprava za proizvajanje zvoka, podobna manjšemu zvoncu. V visokem srednjem veku so najpogostejši kroglasti pločevinasti s premerom od 1,5 do 3,5 centimetra, kakršen je tudi primerek iz Malega gradu.
Uporabljali so jih kot dodatek k oblačilom in konjski opravi. Poznamo upodobitve kraguljčkov na pasovih ali na oblekah pritrjeni za ramenih. Lahko so prišiti na rob oblačil, ali pa se uporabljajo tudi kot gumbi, konice čevljev. Poleg dvornih norčkov so bile s kraguljčki označene še nekatere posebne družbene skupine: prostitutke, duševno zaostale osebe. Predvsem v Angliji so v nekaterih primerih kraguljčki označevali duhovnike in romarje. Zanimiv je tudi predpis, ki je vsaj od 16. stoletja dalje zavezoval vajence v kovnicah denarja k nošenju kap, podobnih kapam dvornih norčkov.
Nekoliko zgodnejše so upodobitve kraguljčkov kot dela konjske opreme. Kraguljčki so bili prišiti sprva na prsni jermen in na jermenu za sedlom (okoli l. 1200, Anglija). Na ta način so jih uporabljali še v 14. stoletju, pozneje pa so bili pritrjeni tudi na vajeti. Tudi lovski psi vojvode Haralda, upodobljeni na tapiseriji iz Bayeuxa imajo na ovratnicah najverjetneje kroglaste kraguljčke.
Več v: Benjamin Štular, Mali grad: visokosrednjeveški grad v Kamniku. Opera instituti archaeologici Sloveniae 15, Ljubljana 2009, 114.

Poslušaj vsebino: