Kamniško območje in španska gripa pred sto leti

Objavljeno: 23.04.2020

Pred dobrimi sto leti smo imeli podobno pandemijo neznane bolezni – t. i. španske gripe, ene najstrašnejših v zgodovini, ki je razsajala v letih 1918 -1919. Bolezen se je razširila iz Kansasa v ZDA v Evropo spomladi 1918. Zaradi vojnih razmer in vojaške cenzure so o gripi poročali le v nevtralni Španiji, po kateri je bolezen potem tudi dobila ime. Širila se v treh zaporednih valovih; spomladi leta 1918 kot navadna gripa, drugi val od septembra do začetka decembra 1918 je povzročil strašno morijo, spomladi 1919 pa se je spet pojavila kot običajna gripa.

Po podatkih večine študij je zbolela tretjina svetovnega prebivalstva – okoli 500 milijonov ljudi, v Evropi naj bi umrlo 2 milijona ljudi. Vendar točnega števila obolelih in umrlih ne poznamo, saj influenca tudi na podlagi avstro-ogrske zdravstvene zakonodaje kot drugod ni spadala med tiste hude nalezljive bolezni, katerih posamezne primere bi morali zdravniki prijavljati in podatke sistematično zbirati. Najbolj pa se je razširila med mladimi med 15. in 35. letom in torej ni najbolj prizadela starejših.

Kot je zapisala Katarina Keber v članku Španska gripa leta 1918 v osrednjeslovenskem prostoru, je drugi val pandemije med septembrom in decembrom 1918 prizadel tudi prebivalstvo v slovenskih deželah. Po nekaterih ocenah naj bi bolezen na slovenskem ozemlju terjala od 10.000 do 15.000 žrtev. V Ljubljani in njeni neposredni okolici je jeseni 1918 za posledicami španske gripe umrlo 414 ljudi. Obolevanje učencev in učiteljev za špansko gripo v Ljubljani je eno od redkih dogajanj v zvezi z epidemijo, ki je dokumentirano in ki neposredno kaže na veliko razširjenost influence. Delež obolelih učencev je bil v ljubljanskih šolah v razponu 16–75 % vseh šolarjev.

Zaradi epidemije so vse šole v začetku oktobra zaprli za en mesec, najprej v Ljubljani in nato tudi v drugih krajih osrednje Slovenije.

Za nas so izredno zanimivi zapisi župnika Franca Riharja o španski gripi na Kamniškem v  kroniki župnije Mekinje. Tako izvemo, da je bila 10. oktobra 1918 španska bolezen že skoraj po vseh hišah. Tudi 31. novembra 1918 še ni prenehala. Vendar je bilo smrtnih primerov razmeroma malo, konec oktobra 1918 jih je v mekinjski župniji umrlo 5.

»V oktobru in novembru 1918 se je po deželi pojavila bolezen t. i. španska gripa. To bolezen imenujemo vojno bolezen. Prej je bila nepoznana. Je pa ta bolezen neke vrste prehlajenje, ki ni nevarno, če greš ob pravem času v postelj. Nevarna pa je, če se za prve pojave ne brigaš, ker rada pritisne še pljučnica. Kogar se poloti še pljučnica, temu opeša srce in zanj ni več rešitve. Ljudje ne vedo nobenih pravih zdravil, največ zaupanja imajo v žganje, da se hitro prepotijo. Šola je zaprta do 4. novembra,« je zapisal župnik Franc Rihar.

Pripravila: Zora Torkar

Poslušaj vsebino: