Vojaške ljudske pesmi

Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Kdaj: 12.12.2018, od 18:00 do 19:00

Na zadnjem Maistrovem večeru v letu 2018 bo dr. Marija Klobčar predstavila vojaške ljudske pesmi. Po vseh bitkah, bojih, prevratih, bobnenju s front in zarisovanju novih meja se bomo tokrat na prvo svetovno vojno ozrli še z intimnim občutenjem, ki se je nabralo in zgostilo v takrat nastajajočih pesmih med ljudmi. Predavanje Vojaške ljudske pesmi bo ob izvirnih zvočnih posnetkih, objavljenih na zgoščenki Regiment po cesti gre, ob pesemskih zapisih in ob fotografijah osvetlilo nekatera doživljanja in dogodke, ki so se ohranili v podobah slovenskih ljudskih vojaških pesmi, vključno z nekaterimi junaškimi; ob tem pa bo predstavilo novo interpretacijo teh pesmi. V preteklosti se je namreč ustalilo prepričanje, da melanholičnost slovenskih ljudskih vojaških pesmi izhaja iz bojazljivosti slovenskih vojakov. Upoštevanje vsakdanjih pevskih navad Slovencev, prenosa teh navad v vojaško življenje in pričevanj snemalca petja vojakov raznih narodov med 1. svetovno vojno narekuje drugačen pogled na vrednotenje slovenskih ljudskih vojaških pesmi, hkrati pa tudi na vlogo in držo slovenskih vojakov.

Marija Klobčar je leta 1982 diplomirala iz slavistike in etnologije. Po diplomi se je zaposlila na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V doktorskem delu je obravnavala življenje in kulturo kamniškega meščanstva (Kamničani med izročilom in sodobnostjo, 1998), po prekinitvi dela in krajši izkušnji dela na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju pa se je leta 1998 zaposlila na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Kot tekstologinja s prepletanjem etnoloških in folklorističnih vidikov razkriva različne podobe pesemskega izročila, s posebnim poudarkom na obrednih, pripovednih in vojaških pesmih, in pesemsko izročilo nekaterih pokrajin. Njeno historično naravnano monografijo Na poti v Kamnik (2016) sta usmerjala povezovanje etnološkega in folklorističnega raziskovanja ter pozornost do družbenih in kulturnih prepletanj mesta in vasi. V zadnjem času se med drugim posveča preučevanju potujočih pevcev in pesemskih letakov in njihovega vpliva na ljudsko pesem ter pričevalnosti izročila pri razjasnjevanju nekaterih vprašanj slovenske zgodovine.

Poslušaj vsebino: