#naprejvpreteklost #Thonetovopohištvo

Thonetovo pohištvo – naša skupna dediščina

S prihajajočo razstavo Michael Thonet. Čar in lepota upognjenega lesa Thoneta do danes vstopamo v zgodbo, ki presega meje muzejskih zbirk. Gre za skupen pogled v svet izjemnega pohištva iz upognjenega lesa, kjer se prepletata strokovnost muzeja in predanost zasebnega zbiralca. Predstavljeni predmeti prihajajo iz zbirke Medobčinskega muzeja Kamnik, ki hrani največjo muzejsko zbirko Thonetovega pohištva v Sloveniji, ter iz bogate zasebne zbirke Ilone in Jurija Rihar iz Škofje Loke. Obe zbirki se dopolnjujeta in skupaj pripovedujeta zgodbo o dediščini, ki nas povezuje, navdihuje in vabi k novemu pogledu na preteklost.

Povezovanje muzejev z zasebnimi zbiralci je izraz spoštovanja do vseh oblik ohranjanja kulturne dediščine. Zbirke, ki nastajajo v domovih in delavnicah z veliko mero osebne vključenosti, znanja in ljubezni, so dragocen del širše zgodbe, ki jo muzeji raziskujejo, dokumentirajo in predstavljajo javnosti. Skupni cilj je ohraniti dediščino pohištva iz upognjenega lesa, razkrivati njeno zgodovinsko, estetsko in tehnično vrednost ter jo približati današnjemu času. V tem duhu povezovanja, pod geslom #povezovanjeskozičas, želimo poudariti, da je dediščina živa, ko jo živimo skupaj – strokovnjaki, zbiralci, restavratorji, obiskovalci.

Zgodovina zbirke Thonetovega pohištva v Kamniku sega v šestdeseta leta 20. stoletja, ko je pobudo za zbiranje dal inž. Franc Možek v sodelovanju z Industrijo pohištva Stol Kamnik. Takrat je muzej z oglasi v časopisih pozval javnost k oddaji ali prodaji pohištva, tovarna pa je restavrirala izdelke in jih včasih tudi zamenjala za nove. Zbirka se je hitro večala, danes pa obsega več kot sto predmetov različnih izdelovalcev, med njimi tudi redke tehnične pripomočke, prototipe in kataloge. Gre za eno najpomembnejših zbirk tovrstnega pohištva v evropskem prostoru.

Zasebna zbirka Ilone in Jurija Rihar se je začela razvijati v osemdesetih letih 20. stoletja, ko sta obnovila poškodovano Thonetovo klop in se podala na dolgoletno pot zbiranja in restavriranja. Jurij izhaja iz mizarske družine, znanje in občutek za les je podedoval, veščine pa izpopolnil sam. Zbirka danes šteje več kot 250 kosov, vsak izmed njih pa je rezultat natančnega ročnega dela, ki vključuje razstavljanje, krivljenje manjkajočih delov, brušenje, lakiranje in ponovno sestavljanje. Posebno vrednost imajo ročno pletena sedišča iz ratana, ki jih Jurij ustvarja po izvirnih vzorcih in v sodelovanju s člani družine prenaša to redko znanje naprej. Vsak predmet v zbirki nosi svojo zgodbo – ne le o izdelavi, temveč tudi o rabi in ljudeh, ki so ga uporabljali.

Skupna predstavitev obeh zbirk je izraz sodelovanja, spoštovanja in zavesti, da dediščina ni le predmet preteklosti, temveč most do prihodnosti. Pohištvo iz upognjenega lesa ni le primer tehnične in oblikovne dovršenosti, temveč simbol povezovanja med ljudmi, kraji in generacijami. Thonetovo pohištvo je naša skupna dediščina – živa, večplastna in še vedno navdihujoča.

Zora Torkar

#naprejvpreteklost #55letSMS #povezovanjeskozičas