Maistrov večer: dr. Andrej Hozjan - Prekmurje ob koncu 1. svetovne vojne

Prekmurce je o dogodkih na Štajerskem in nastanku nove Države Slovencev Hrvatov in Srbov s propagandnim gradivom, ki ga je spravljal čez Muro, obveščal Narodni svet za Štajersko. Ta je tudi razmišljal, da bi bila najustreznejša rešitev prekmurskega vprašanja, da bi general Maister s svojo vojsko in s prekmurskimi prostovoljci Prekmurje preprosto zasedel. Namreč »beograjsko premirje«, s katerim so 13. novembra 1918 vprašanje o pripadnosti Prekmurja (in hrvaškega Medžimurja) rešili zavezniki in Madžarska, nove države SHS ni obvezovalo. Tako so se na velikem shodu v radgonski konjeniški jahalnici 26. decembra 1918, na katerem je govoril tudi Maister, zbrali Slovenci z območja Radgone in Prekmurja. Dogovorili so se, da bo general vkorakal v Prekmurje in ga zasedel. Toda ta Maistrova zasedba Prekmurja se zaradi vmesnih nenačrtovanih dogodkov ni zgodila. In Prekmurje je bilo Sloveniji priključeno šele leta 1919. Pestro sliko o teh razmerah in zapletih nam bo v svojem predavanju razgrnil dr. Andrej Hozjan, ki je tudi avtor knjige Pregled zgodovine Prekmurja. V njej obravnava vsa časovna obdobja te naše pokrajine, od prazgodovine do leta 2000.

 Dr. Andrej Hozjan je končal študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter leta 1995 doktoriral iz zgodovine zgodnjega novega veka. Zaposlen je bil med drugim kot arhivist v Škofijskem arhivu pri Škofijskem ordinariatu Mariborsko-Lavantinske škofije; hkrati je kot docent honorarno predaval na Filozofski fakulteti Univerze Maribor. Od konca 1999 je redno zaposlen kot visokošolski učitelj na tej fakulteti. Je urednik, avtor ali soavtor več samostojnih doma in v tujini izdanih znanstvenih in strokovnih monografij ter zbornikov. V zadnjih dvajsetih letih raziskuje predvsem novoveško zgodovino Prekmurja. Dr. Hozjan je pomurski akademik, član Pomurske akademsko znanstvene unije PAZU.

Vabljeni!

Večer soorganizira Društvo generala Maistra Kamnik.