Zgodovina kamniškega bazena – 95 let

Na območju pod Starim gradom  ima kopališka dejavnost že 95-letno tradicijo. Prav na mestu, kjer danes stoji kamniški letni bazen, se je leta 1930 začel uresničevati pomemben projekt, ki je zaznamoval novo obdobje razvoja turizma, športa in družabnega življenja v Kamniku.

Gradnja kopališča se je začela leta 1930 z zajezitvijo struge Nevljice. Časopisni zapisi iz tistega obdobja pričajo o intenzivnem delu. Septembra 1930 so delavci betonirali temelje za zapornice, odstranjevali velike količine peska iz velikega bazena in dokončali jez za manjši bazen. V njem je bila voda globoka 1,8 metra, dolg pa je bil približno 200 metrov. Kljub mrzli vodi so bili bregovi Nevljice že takrat polni kopalcev.

Do konca septembra 1930 je bila glavnina gradbenih del zaključena. Po treh mesecih kopanja, razstreljevanja, pilotiranja in betoniranja so namestili zapornice, dokončanje kabin in bifeja pa so prestavili v naslednje leto. Prvotno načrtovana otvoritev 15. avgusta 1930 je bila zato preložena.

Spomladi leta 1931 so dela prešla v zaključno fazo. Postavili so skakalnico s 3- in 5-metrsko desko, dokončali kabine in bife ter začeli priprave na slovesno odprtje. To je bilo določeno za 12. julij 1931 in povezano s prvim športnim dnevom v Kamniku, ki je združil atletska, plavalna in nogometna tekmovanja.

Dogodek je predstavljal enega največjih športnih praznikov tedanjega Kamnika. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, na železniško postajo so prihajali obiskovalci iz Ljubljane in drugih krajev, slavnostni program pa se je začel s štafetnim tekom skozi mesto. Ob 11. uri je župan Franc Kratnar uradno odprl novo kopališče. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so omogočili njegovo gradnjo, predvsem posestniku Prašnikarju, ki je odstopil zemljišče, Higijenskemu zavodu, banski upravi in kamniški Meščanski korporaciji. Govorniki so poudarili, da bo novo kopališče pomembno prispevalo k razvoju športa, javnega zdravja in turistične ponudbe Kamnika.

Po uradnem odprtju so sledile plavalne tekme, skoki v vodo in vaterpolska tekma, popoldne pa še atletska tekmovanja, nogometna tekma in večerna prireditev »Beneška noč«. Novo kopališče je tako že ob odprtju postalo osrednje prizorišče športnega in družabnega življenja v mestu.

Takratno kopališče je bilo pravzaprav naravno kopališče. Nevljico so razširili na 16 do 18 metrov, zgradili betonske in lesene oporne zidove ter z zapornicami omogočili dvig vodostaja za približno 2,5 metra. Manjši bazen je bil namenjen neplavalcem, večji pa plavalcem. Ob njem so postavili skakalni stolp s 3- in 5-metrsko ploščadjo, skakalno desko, stopnišča za dostop v vodo, reševalni čoln, kabine, sončno teraso in bife.

Gradnja kopališča je bila za Kamnik izjemnega pomena tudi zato, ker je mesto po prvi svetovni vojni izgubilo sloves priljubljenega letovišča. Pred prvo vojno je bilo znano po Kneippovem kopališču in številnih obiskovalcih, po vojni pa je staro kopališče propadlo. Novo mestno kopališče ob Nevljici je pomenilo začetek ponovnega turističnega razvoja ter vrnitev Kamnika med pomembnejše izletniške kraje.

Po drugi svetovni vojni je območje doživelo novo preobrazbo. Naravno kopališče je postopoma nadomestil sodobnejši bazenski kompleks, Nevljico pa so preusmerili v današnjo strugo. Leta 1950 je pri gradnji novega, pravega bazena sodelovalo veliko prostovoljcev. Pisatelj Marjan Kordaš v svojih spominih opisuje, kako so mladi prostovoljci raztovarjali cement in gradili bazen pod Starim gradom. Bazen z betonsko bazensko školjko je bil dokončan leta 1952, zgrajena pa je bila tudi nova skakalnica. Bil je eden prvih mestnih bazenov v Sloveniji in je hitro postal osrednje poletno zbirališče Kamničanov ter pomembno športno središče. Generacije otrok so se tu naučile plavati, številni športniki pa so prav na tem bazenu naredili prve korake svoje športne poti.

Danes, 95 let po odprtju prvega kopališča ob Nevljici, letni bazen pod Starim gradom ostaja pomemben del kamniške identitete. Čeprav se je skozi desetletja spreminjal in prenavljal, ostaja prostor športa, rekreacije, druženja in poletnih spominov, ki povezuje številne generacije Kamničank in Kamničanov.

Ob tem jubileju pa pogled ni usmerjen le v preteklost. Tako kot so pred 95 leti pogumno uresničili zamisel o mestnem kopališču, ostaja tudi danes naloga sedanjih in prihodnjih generacij, da to športno dediščino razvijajo naprej. Eden najpomembnejših korakov v tej smeri je izgradnja pokritega bazena, ki bi Kamniku omogočil kakovostne pogoje za plavanje, rekreacijo in šport skozi vse leto ter nadaljeval tradicijo, ki se je ob Nevljici začela leta 1931.

Zora Torkar