Tam pri Celovcu … Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi.

Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Kdaj: od 08.09.2020, 20:00 do 20.10.2021, 18:00

Po končani prvi svetovni vojni leta 1918 je Avstro-Ogrska razpadla. Nastale so nove države, med njimi 29. oktobra 1918 Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je prvega decembra tega leta združila s Kraljevino Srbijo in postala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Meje z Avstrijo na Štajerskem je s prevratom in boji za severno mejo rešil Rudolf Maister. Na Koroškem pa se je zapletlo. V Parizu na mirovni konferenci leta 1919 so antantne sile odločile, da se Celovška kotlina razdeli na cono A in B. O tem, kam ta dolina, po mnenju antantne komisije zaokrožena celota, sodi, bo odločil plebiscit oz. ljudsko glasovanje. Prebivalci se bodo sami izrekli, kje želijo živeti: v Kraljevini, Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v precej okrnjeni republiki Nemški Avstriji; ob podpisu mirovne pogodbe v Saint Germainu septembra 1919 preimenovani v republiko Avstrijo.

Cona B je bila pod avstrijsko, cona A pod jugoslovansko upravo. Plebiscit bi najprej potekal v coni A, če pa bi se dobro iztekel za Slovence, bi ga izvedli še v coni B. General Maister, ki je na območju cone A prevzel vojaško in politično moč, je hitro spoznal, da mora Korošce politično povezati. Tako je junija 1919 v Velikovec povabil 16 uglednih mož. Ustanovili so Narodni svet za Koroško kot nadstrankarsko organizacijo. Za predsednika je ta izvolil generala Maistra, saj je veljal za rešitelja Maribora in osebnost z velikim ugledom. Organizacija si je prizadevala za gospodarski in kulturni razvoj ter združitev vseh Slovencev v Kraljevini SHS. Izdajali so revijalni in propagandni tisk, npr. že takoj po ustanovitvi časopis Korošec, »ki ne pozna nobene stranke,« kot je zapisal na svojih prvih straneh. Maister je spodbujal ustanavljanje čitalnic, gledaliških skupin, pevskih zborov. Skupaj z narodnim svetom pa je prav tako dajal predloge za gospodarski napredek Slovencev na Koroškem. Tako so nastajala društva za sadjarstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo, živinorejo itd.

Slovence v coni A sta Maister in narodni svet skušala povezati tudi z velikimi manifestacijami, zborovanji, tabori in kulturnimi prireditvami. Med odmevnejšimi sta bila tabora 15. avgusta v Sinči vasi in 28. septembra 1919 v Dobrli vasi. Pri narodnem svetu je Maister ustanovil plebiscitno pisarno, ki je postala središče plebiscitne propagande. Ko pa je moral general po sklepu plebiscitne komisije Koroško zapustiti, je plebiscitno delo ostalo brez glave. Tako so kmalu spoznali njegovi sodelavci. Optimizem, ki ga je prinašala tudi objava datuma (31. oktober 1920) za plebiscit v coni B v časopisu Korošec, je izginil kot kafra. Plebiscit v coni A 10. oktobra 1920 je bil za Slovence izgubljen. Za Avstrijo je glasovalo 59,1% volivcev, za Kraljevino SHS pa 40,9%.

Kako je plebiscit odmeval takrat in še dolgo potem v literaturi in glasbi … Izbrali smo šest protagonistov, ki so se z močnima orodjema, z besedo in pesmijo, borili za svoj narod enako kot vojaki z bridko sabljo in puško na fronti: Lovro Horvat, Pavle Kernjak, dr. Angela Piskernik, dr. Izidor Cankar, Prežihov Voranc in Ksaver Meško. Nekateri so bili bližnji Maistrovi sodelavci, govorniki na shodih, agitatorji na plebiscitnem območju in drugod; spet drugi so si prizadevali za enake cilje kot Maister in narodni svet s svojimi darovi povsod, kjer se je dalo. Svoje delo so nadaljevali tudi, ko je velik kos Koroške po plebiscitu ostal v Avstriji. Nikoli niso odnehali. Letos bo od tega zgodovinskega dogodka preteklo 100 let. Takrat je na današnjem avstrijskem Koroškem živelo 65 tisoč Slovencev, danes jih je le še 13 tisoč.

Razstavo spremlja posnetek enodejanke z epilogom Plebiscit, dr. Izidorja Cankarja, ki so jo natanko pred sto leti, 8. septembra 1920, igrali v Logi vasi ob Vrbskem jezeru. Tudi s tem besedilom je Cankar hotel Korošce opogumiti in spodbuditi, da bi na plebiscitu  glasovali za Kraljevino SHS. Uspešno uprizoritev so Korošci nameravali ponoviti še drugod, vendar se to zaradi razočaranja ob izidu glasovanja ni zgodilo. Uprizoritev Plebiscita v Kamniku v izvedbi dramske skupine ŠKD Sela je prva po sto letih in prva v Sloveniji.

Mladi Slovenci v Avstriji  ob stoletnici koroškega plebiscita (1920/2020)

Slovenska in avstrijska stran sta letošnji stoletnici plebiscita  v različnih medijih in na različnih prireditvah namenili veliko pozornosti; predvsem v smeri nekonfliktnosti in iskanju sožitja.

Osrednji dogodek spomina na koroški plebiscit, ki za Avstrijo seveda pomeni praznovanje (kot je v časopisu Večer dejal dr. Marjan Sturm, član t. i. konsezne skupine), pa je bila skupna prireditev CarinthiJA 2020 – Ein Land sagt ja 10. oktobra 2020 v Celovcu.  O njej,  odnosu države Avstrije in večinskega naroda do Slovencev na avstrijskem Koroškem pa imajo slovenski študenti na avstrijskem Koroškem odločnejše mnenje kot uradna avstrijska politika, večina slovenskih organizacij na Koroškem in tudi politika matične države.  Poleg tega, da so na krivice, ki se slovenskim Korošcem še vedno dogajajo, opozorili z demonstracijami in manifestacijami, so izdali  tudi zanimivo brošuro z naslovom Naše vse je upor.

Ker smo morali v Maistrovi rojstni hiši zaradi koronske situacije odpovedati okroglo mizo Koroški plebiscit 1920: včeraj, danes, jutri,  na katero smo kot sogovorce povabili tudi predstavnike študentov, objavljamo ta kratek video z njihovimi jasnimi stališči in zahtevami glede slovenske manjšine v Avstriji.  V videu sodelujejo: Andi Smrtnik, Simon Rustia, Lena Kolter, Alex Smolnik, Lara Hobel, Dorian Urank, Janina Opetnik, Ana Einspieler, Rok Selan, Helena Reichmann, Roman Petek, Izidor Sturm, Kristina Kragelj, Katarina Pasterk in Felizian Ibounig.

______________________________________________________

KOLOFON
Občasna razstava Tam pri Celovcu… Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi. 8. 9. 2020 – 20. 10. 2021 Medobčinski muzej Kamnik – Rojstna hiša Rudolfa Maistra, zanj: mag. Zora Torkar
Vodja projekta in avtorica razstave: Alenka Juvan Uprizoritev igre Plebiscit dr. Izidorja Cankarja: Andreja Humar Gruden ter Športno in kulturno društvo Sela pri Kamniku Gradivo za razstavo in strokovna pomoč: Milena Kernjak, Marija Horvat, Arhiv Republike Slovenije, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Koroški pokrajinski muzej, Jasna Nemec Novak, Janez Strgar (Klub koroških Slovencev v Ljubljani), dr. Tina Bahovec (Univerza Celovec) Fotografije: Narodna in univerzitetna knjižnica, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Krščanska kulturna zveza Celovec, Jon Derganc, arhiv Medobčinskega muzeja Kamnik Oblikovanje: Jon in Petra Derganc Projekt sta financirala: Ministrstvo za kulturo RS in Občina Kamnik

 

Poslušaj vsebino: