Pogrebni ritual v pozni bronasti dobi. O grobu iz Ulice Toma Brejca v Kamniku.

Muzej in uprava MMK grad Zaprice
Kdaj: od 07.11.2018, 00:00 do 07.11.2019, 00:00

Osrednja tema razstave s pomenljivim naslovom, ki zaznamuje tudi današnji novembrski čas, je grob, ki ga je leta 1965 pri gradnji hiše na parceli 707/16 k. o. Kamnik odkril gospod Stane Uršič. Pošteni najditelj je o najdbi predmetov, ki so bili skriti približno 30–50 cm pod zemeljsko površino obvestil kamniški muzej. Tedanja direktorica, arheologinja Mirina Cvikl Zupančič je ugotovila, da gre za grob, ki je bil pokrit s kamnito ploščo. Vanj so bili pridani:  žara s pepelom in kostnimi ostanki, skodela in bronasta igla. Javnost je bila o tej najdbi preko medijev nemudoma (še leta 1965) obveščena. Na razstavi in v katalogu, ki jo spremlja, je grob postavljen v širši Evropski kontekst kulture žarnih grobišč, ki je prav po prevladujočem načinu pokopa (žgani žarni pokop in kremaciji – upepelitvi pokojnika) dobila svoje ime. Kamniški grob je eden najstarejših grobov iz tega časa, sodi v 13. oz. 12. in prvo polovico 11. stoletja pr. n. št.

Analogije za pridatke v grobu najdemo tako na zahodu kot tudi vzhodu. Podobne igle so najdene v severni in severovzhodni Italiji, medtem, ko podobne forme keramičnih posod srečamo v grobovih vzhodne Avstrije, Slovaške. To pomeni, da so poznobronastobni prebivalci »Kamnika« imeli posredne ali celo neposredne stike s temi oddaljenimi skupnostmi.

Upepeljevanje pokojnika na grmadi se kot način pogrebnega rituala pojavi v pozni bronasti dobi. Z grmade so v žaro pobrali posmrtne ostanke pokojnika in jih skupaj z nakitom položili v glineno posodo – žaro. Poleg so pridali še kakšno posodo s hrano ali pijačo.

Na razstavi in v katalogu pa uvodoma pojasnimo nekatere pojmo, razdelimo prostor in čas, ter se nekoliko bolj podrobno posvetimo tudi ostalim predmetom in bronastodobnim najdbam iz kamniškega območja. Na žalost arheoloških raziskav (predvsem raziskovalne narave) v Kamniku še ni bilo. To pomeni, da celotne slike o poselitev tega območja v obravnavanem času, ki pokriva več kot 1500 let (od 2400/2300 do 850/820 pr. n. št.) še ne moremo podati. Bolj ali manj pa se nam kaže, da so bronastodobni (vsaj v pozni bronasti dobi) »Kamničani« živeli na Starem gradu, Veliki Špici in Kratni. To je bil svet »živih«. »Svet mrtvih« pa je bil preko Kamniške Bistrice, na levem bregu vzdolž trase železniške proge, kjer so arheološke najdbe letele na dan še v času njene gradnje (konec 19. stoletja).

Avtorici razstave in kataloga sta dr. Brina Škvor Jernejčič (Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) in Janja Železnikar (Medobčinski muzej Kamnik).

Kratek opis razstave in kataloga (.pdf)

Poslušaj vsebino: