Odsevi kamniških tisočletij

Muzej in uprava MMK grad Zaprice
Kdaj: Za nedoločen čas
Odsevi kamniških tisočletij prikazujejo življenjski prostor širšega kamniškega območja od do sedaj znanih paleontoloških najdb, kot je najdba mamutovega okostja, prvih poselitev, nastanka mesta v 13. stoletju pa do 19. stoletja.
Predstavljene so družbe posameznih obdobij, politične, socialne, gospodarske razmere, promet, kultura, umetnost in vsakdanje življenje.

Obiskovalec z ohranjenimi materialnimi viri, ljudskim izročilom, replikami, rekonstrukcijami, predmeti za otip in zvočno-slikovno digitaliziranimi informacijami podoživlja bogastvo starodavne preteklosti na enem mestu, pri tem pa lahko aktivno sodeluje. Na razstavi so oblikovani pedagoški kotički, kjer se otroci seznanijo z rimskimi igrami in kovanjem denarja, se pomerijo s starimi merami, poslušajo legende ipd.

Začenja se z najstarejšimi arheološkimi najdbami iz Mokriške in Babje jame, poseben poudarek je na odkritju mamutovega okostja v Nevljah pri Kamniku. Življenje v antiki je osvetljeno s prikazom rimske kuhinje, lararija in triklinija ter sodarske delavnice iz 4. stoletja. Temu sledijo najdbe iz zgodnjega srednjega veka. srednjega veka prikazuje vsakdanje življenje na kamniških gradovih – Malem in Starem gradu, ki se omenjata že leta 1202. Tako gradova kot mesto so bili neločljivo povezani z bavarsko družino Andeških, ki je imela v Kamniku središče svojih posesti in tudi kovnico denarja. Mestu, ki se prvič omenja 1229, sta dajali zunanjo podobo značilni gospodarski dejavnosti – trgovina in obrt. Podeželje je prikazano s kolonizacijo širšega kamniškega ozemlja in težavami, kot so turški vpadi.

Duhovnim razmeram in razkošju baroka na različnih področjih sledimo z edinstvenimi predmeti narodnega pomena, kot so: Dalmatinova biblija, stražarja božjega groba, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, romarske podobice in relikviariji ter dela baročnih mojstrov Valentina Metzingerja, Kamničana Fortunata Berganta, Franca Jelovška in drugih. Čas Marije Terezije in Jožefa II. ponazarja pisarniška omara kot simbol močnega birokratskega aparata in številnih reform, ki sta jih izpeljala. Posledica slednjih je tudi pojav rokovnjačev na širšem kamniškem območju, ki so z ropanjem, skrivanjem in skrivnostnim rokovnjaškim jezikom vzbujali strah med prebivalstvom.

Poslušaj vsebino: