Neverjetne gore: Na planicah luštno biti ... Alpski biser brez primere

NEVERJETNE GORE

Skupni projekt šestih muzejev Gorenjske: Slovenski planinski muzej, Čebelarski muzej, Tržiški muzej, Medobčinski muzej Kamnik, Gorenjski muzej in Loški muzej Škofja Loka.

Vsak muzej je predstavil svojo zgodbo, svojo dediščino, ljudi, naravo, …, presežke in posebnosti, ki jih imamo v svojih zbirkah, na »hišnih« hribih. V MMK smo izpostavili Veliko planino in razstavo Na planincah luštno biti.

Na razstavi smo s posebnim emblemom – Neverjetne gore/Incredible Mountains, ki povezuje naš projekt – označili teme, osebnosti, predmete, ki so značilni ali pa unikatni in izjemni in izpostavljajo Veliko planino kot največjo, najlepšo in izjemno v več pogledih kot Alpski biser brez primere.

Izpostavljamo:

Vlasta Kopača in dr. Toneta Cevca, ki sta najzaslužnejša, da je Velika planina raziskana ter njena dediščina ohranjena, objavljena in spomeniško varstveno zavarovana. Večji del njune zapuščine hranimo v Medobčinskem muzeju Kamnik.

Bronasti zvonček za drobnico iz 1. stoletja našega štetja je bil najden na dogonski poti na Veliko planino, na lokaciji Sušave–Pasje pečine. Simbolizira ključno vlogo Velike planine kot pašne planine vsaj od antike naprej. Posebnost planine so tudi trniči in pisave za trniče, ki so jih pastirji ob povratku v dolino podarili svoji srčni izbranki.

Unikum, ki mu ni primerjave v deželah alpskega sveta je ovalna pastirska bajta. Njeni začetki segajo v čas konca 16. oz. v začetek 17. stoletja. Mala pastirjeva izba in oval v katerem je bil hlev za živino dajejo planini čarobnost skromne preteklosti. Po načrtih Vlasta Kopača se je ta arhitektura v 60. letih 20. stoletja prilagodila zahtevam tedanjega časa. Bajte pozimi najamejo bajtarji – najemniki, oblika brezplačne simbioze različnih uporabnikov, ki je prav tako posebnost, ki ji ne najdemo podobne. Poleti, ko se na planini pasejo krave, travnike rožnato belo obarva kamniška murka, ki je endemit. Ime ji je dal botanik Vlado Ravnik.

Skupni produkt projekta je knjižica z Gorenjsko muzejsko-planinsko transverzalo. V njej so opisani dostopi do vrhov in hribov, ki vodijo od Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani do Loškega muzeja v Škofji Loki. Na poti zbrani žigi vrhov ali planinskih postojank, rešena skupna muzejska igra, ter žigi vseh šestih obiskanih muzejev, prinašajo nagrade.