Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945.

Center Ivan Hribar Trzin
Kdaj: od 07.01.2020, 18:00 do 31.01.2020, 18:00

Razstava Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945 prikazuje rezultate dela raziskovalcev z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter sodelujočih ustanov: Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Inštituta za novejšo zgodovino ZRC SAZU, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije, ki so v arhivih, muzejih, na terenu in med ljudmi iskali odgovore, kje so med 2. svetovno vojno potekale meje med okupiranimi območji, kaj je danes še ostalo od materialnih ostankov in kako so te vplivale na ljudi.

“Na slovenskem ozemlju je bilo med 2. svetovno vojno pet različnih tipov meja – med Nemci in Hrvati, med Nemci in Madžari, med Nemci in Italijani, med Madžari in Hrvati in med Hrvati in Italijani in tri tromeje med njimi,” razdeljenost današnjega slovenskega ozemlja opiše zgodovinar dr. Bojan Balkovec in doda, da raziskovalci do zdaj sploh niso imeli podatka, kje na terenu so meje dejansko potekale. Zato so se po digitaliziranih nemških vojnih kartah in današnjih geografskih kartah, pa tudi s sodobno tehniko odpravili na teren, kjer so nekdanje meje vrisali v današnje stanje, prav tako pa tudi evidentirali in popisali materialne ostanke mejnih sistemov, kot so mejni kamni, ostanki opazovalnih stolpov, bodeča žica ipd.

Ostanki so torej še danes vidni v prostoru, trajno pa so zaznamovali tudi življenje ljudi ob teh mejah. Čiščenje mejnega pasu in postavljanje obrambnih ovir so namreč morali izvajati prisilni delavci med domačini, ki so za to morali pogosto dostaviti svoj les, dati svoje orodje. Meje so naenkrat presekale običajni vsakdan, ljudje niso mogli več v svojo cerkev, ker je bila pod drugim okupatorjem, ločile so se družine, preprečile poti na delo. Posledice vojnih razdelitev pa so čutili še leta po koncu 2. svetovne vojne. Še desetletje po koncu vojne so bili smrtni primeri zaradi minskih eksplozij, čeprav so po vojni nemški ujetniki, pa tudi redna vojska čistili mejna območja. Travme, ki so jih te delitve pustile, lahko še danes opazimo pri tam živečih ljudeh.

In zato so del projekta tudi posneta pričevanja ljudi, ki so to razkosanje doživeli in je nanje močno vplivalo. Njihovim zgodbam lahko sledimo preko družbenega omrežja Facebook, kjer jih raziskovalci redno objavljajo na strani Projekt Okupacijske meje.

Poslušaj vsebino: