Medobčinski muzej Kamnik - z vami že šest desetletij

Muzej in uprava MMK grad Zaprice
Kdaj: od 14.10.2021, 18:00 do 15.05.2022, 18:00

4.decembra 1961 je bil ustanovljen kamniški muzej. Za njegovo delovanje je bil namenjen renesančno-baročni grajski kompleks Zaprice, ki pa je bil ob prevzemu v precej slabem stanju. Do spomladi 1962 je v njem stanovalo še 17 strank.

Vse od leta 1962 dalje so se stavbe v grajskem kompleksu sistematično in temeljito obnavljale, raziskovale ter prenavljale za muzejsko dejavnost. Tako so bili v jeseni leta 1963 ob adaptacijskih delih v pritličju gradu odkriti starejši zidovi, predvidoma temelji predrenesančnega dvorca. Postopoma so se obnavljale stavbe grajskega kompleksa od temeljev do strehe, od zahtevnih statičnih problemov stavb, napeljave električnega omrežja, telefonskega sistema, centralnega ogrevanja, kanalizacije in vodovoda, stavbnega pohištva in fasad pa do izpolnjevanja muzejskih standardov v razstavnih in depojskih prostorih.

Prvi ravnatelj novoustanovljenega muzeja je bil prof. Srečko Zabrič, ki je po letu 1963 prevzel vodenje Ljudske knjižnice v Kamniku. V letih 1963 do 2002 je bila direktorica univ. dipl. arheologinja Mirina Zupančič, ki je strokovno vodila adaptacijo celotnega kompleksa gradu Zaprice. Od leta 2002 dalje vodi muzej mag. Zora Torkar, tudi kustosinja za zgodovino in etnologijo.

Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je bil leta 2004 kot pravni naslednik ustanovljen Medobčinski muzej Kamnik, ki so ga ustanovile Občina Kamnik, Občina Komenda in Občina Trzin. Obenem pa MMK opravlja državno javno službo muzejev na območju osmih občin.

Pridobitev novih lokacij oziroma enot

Galerija Miha Maleš, 1980

Leta 1978 je kamniški rojak, slovenski umetnik Miha Maleš (1903–1987) izrazil željo, da mestu Kamnik ob 750-letnici podari svoja dela. V ta namen se je v letu 1979 obnavljalo prvo nadstropje in podstrešje stare meščanske hiše na Glavnem trgu 2. Dne 18. julija 1980 je bila uradno odprta Galerija – zbirka Mihe Maleša. Umetnik je podaril 2560 del, od tega 60 slik in vrsto bibliofilskih izdaj ter predvsem grafik.

Rojstna hiša Rudolfa Maistra, 2013 in 2018

Pobude za prenovo in delna obnova sta se začeli že pred letom 1990, ko je bila hiša še v lasti Občine Kamnik. Leta 2012 sta se Občina Kamnik in Župnijski urad Kamnik dogovorila o sorazmerju lastništva. Občina Kamnik je postala lastnica pretežnega dela pritličja. V obnovljenih sobah so bile 23. novembra 2013 odprte muzejska trgovina, stalna razstava o Rudolfu Maistru in manjša pedagoška soba. Leta 2017 je Občina Kamnik odkupila in obnovila še preostali del pritličja. Dne 28. 3. 2018 je bila odprta glavna veža z restavriranimi poslikavami iz druge polovice 19. stoletja, soba za občasne razstave in pedagoška soba.

Galerija Pogled, 2016

Galerija Pogled je bila odprta leta 2016 v drugem nadstropju Galerije Miha Maleš. To je razstavni prostor, ki je namenjen sodobni umetniški produkciji, vrata pa vsako leto odpre tudi enemu študentu, ki ga predlagata Pedagoška fakulteta in/ali Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tako mladim umetnikom, ki šele začenjajo svojo pot, z razstavo ponudimo odprta vrata v svet umetnosti in lastne prepoznavnosti.

Med muzejskimi predmeti smo najbolj ponosni na zbirke nacionalnega pomena:

Sadnikarjeva zbirka

Josip Nikolaj Sadnikar (1863-1952) je bil živinozdravnik, mecen in zbiralec. Leta 1893 je v svoji  hiši na Šutni v Kamniku osnoval prvo zasebno muzejsko zbirko na Slovenskem, ki je bila odprta za javnost, t.im. »Sadnikarjev muzej«. V 60 letih je zbral okoli 4000 predmetov iz različnih področij: arheološke,  predmete za vsakdanjo rabo, do posebnosti in dragocenosti, kot so prvotiski, rokopisi, arhivski dokumenti  in  dragocene likovne umetnine. Leta 1964 je bilo je bilo za novoustanovljeni muzej na Zapricah odkupljeno 1468 predmetov.

Zbirka Thonetovega pohištva

Leta 1969 je bila odprta razstava Thonetovega krivljenega pohištva. S to razstavo je nastala tudi največja zbirka Thonetovega pohištva na Slovenskem, saj je muzej skupaj s tovarno Stol z akcijo »staro za novo« zbral izdelke upognjenega pohištva iz tovarn, ki so delovale na Slovenskem.

Skansen tuhinjskih kašč

Leta 1973 se je osnoval eden prvih muzejev na prostem na Slovenskem – skansen kašč iz Tuhinjske doline, za zaščito katerih sta bila najbolj zaslužna konservator kranjskega ZVKD Peter Fister in etnologinja kamniškega muzeja Majda Fister. Pri premeščanju in postavljanju kašč na Zapricah pa je imel neprecenljivo vlogo oskrbnik Valentin Cukjati. Konec leta 1973 so bile prestavljene prve tri kašče, tudi najstarejša Mežnarkova iz Sidola iz leta 1793.

Zbirka Vlasta Kopača

Leta 2007 je bilo s pomočjo sredstev Občine Kamnik odkupljenih 486 predmetov iz zasebne zbirke Vlasta Kopača (1913–2006). V njej je izredno bogata zbirka zapiskov, fotografij, skic, načrtov, zemljevidov, ilustracij in izjemna zbirka pastirskih predmetov z Velike planine. Zbirka pastirske dediščine je začela nastajati že v 30. letih 20. stoletja in se je dopolnjevala do 80. let 20. stoletja.

Zbirka industrijske dediščine

Zbirka je začela nastajati v zadnjem desetletju, ko so številne tovarne na širšem kamniškem območju zaustavile proizvodnjo. V zbirki hranimo tako manjše stroje in orodje, izdelke in polizdelke, dokumentacijo objektov in delovnih procesov kot tudi nesnovno dediščino, na primer izdelke Thonetovega upognjenega pohištva in Kraljevega Rexa, Svilanitove kravate in brisače, Svitove majolike, Titanove gospodinjske strojčke in ključavnice, Utokovo usnjeno konfekcijo in nenazadnje »čudežne svečke« iz barutane.

Nova doživetja za obiskovalce

Pedagoško-andragoški programi so po letu 2005 dobili nov zagon. Pripravili smo vrsto novih pedagoških programov, kot so: predstavitev muzejskih poklicev v kovčkih; priročnike in pripomočke, muzejske delavnice – živeti v preteklosti s kostumi, rekviziti in rekonstruirano sceno iz različnih časovnih obdobij, interaktivne kotičke na stalnih in občasnih razstavah ipd.

Za odrasle je začel delovati umetnostnozgodovinski študijski krožek, na katerem udeleženci še danes spoznavajo domačo in svetovno likovno ustvarjalnost in obiskujejo galerije.

Prav tako smo s številnimi drugimi javnimi prireditvami, kot so koncerti, predavanja, večeri, javna vodstva, dnevi odprtih vrat, muzejsko poletno nočjo, veselim dnevom kulture, slovenskim kulturnim praznikom približevali dediščino na drugačen način.

Od leta 2018 s posebnimi prilagoditvami in pripomočki omogočamo dostopnost kulturne dediščine tudi osebam s posebnimi potrebami.

Razstave

Med leti 2011 in 2021 smo pripravili kar 127 razstav in gostovanj: Stalne razstave: Odsevi kamniških tisočletij, Zgodbe v kamnu – lapidarij, o pastirski dediščini na Veliki planini, o Mihu Malešu in kamniških umetnikih, o Rudolfu Maistru ter občasne: Tone Knaflič, Kam so šle vse tovarne, Mesto na sodu smodnika, Slovenska majolika, Polde Mihelič, starejša slikarska zbirka, Dušan Lipovec, Dušan Sterle, Industrija nostalgija, Maks Koželj, Vladimir Makuc, Berko, Obrazi vojnega vsakdana, Mož besede in duha, O Rudolfu brez brkov, Majniška deklaracija, Koroški plebiscit 1920 itd.

Nagrade za naše delo:

  • srebrno priznanje Občine Kamnik ob 50-letnici delovanja MMK, 2011
  • Valvasorjeva nagrada Slovenskega muzejskega društva za leto 2012 za stalno razstavo Odsevi kamniških tisočletij avtoricama Janji Železnikar in mag. Zori Torkar,
  • spominsko priznanje Zveze društev general Maister in Občine Kamnik Medobčinskemu muzeju Kamnik za upravljanje Spominske sobe Rudolfa Maistra in ureditev stalne razstave Rudolf Maister – domoljub, general, pesnik in bibliofil, 2014
  • častno Valvasorjevo priznanje Slovenskega muzejskega društva Kulturnemu društvu Priden možic iz Kamnika, ki je tudi v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik (Marko Kumer) pomagalo pri ohranjanju, predstavljanju in varstvu industrijske dediščine Kamnika, 2016
  • bronasto priznanje Občine Kamnik Marku Kumru za ohranjanje industrijske dediščine in krepitev zavedanja o bogastvu, ki se skriva za nekdanjimi tovarniškimi zidovi v Kamniku, 2016
  • bronasto priznanje Občine Kamnik Alenki Juvan za zavzeto delo v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, enoti Medobčinskega muzeja Kamnik, 2017.

Predmeti, ki so nas v šestih desetletij delovanja muzeja spremljali v vsakdanu:

Zgodba priljubljene Kamniške polke (Veselo v Kamnik), 1965

Na vinilni 10-inčni plošči je leta 1965 izšla verjetno najbolj priljubljena pesem o Kamniku, skladba, ki se v izvirniku imenuje Kamniška polka, a jo vsi poznamo le še kot Veselo v Kamnik – po prvem verzu besedila. Prvič so skladbo Andreja Blumauerja posneli člani Ansambla Borisa Kovačiča. Polko sta odpela soproga vodje zasedbe in harmonikarja Borisa Kovačiča, Stanka Kovačič, in Danilo Čadež. Kamničani so jo sčasoma posvojili, se z njo poistovetili in ji dodelili status neuradne kamniške himne.

Značke ob 750-letnici mesta, 1979

Ob 750-letnici prve pisne omembe kamniških meščanov je občina Kamnik v sodelovanju s kulturnimi ustanovami in društvi pripravila bogat program: različne razstave, prireditve, ki so potekale preko celega leta; organizirala je znanstveni simpozij in izdala slavnostni zbornik. Med drugim je izšla tudi zbirka spominskih značk v obliki pečata z motivom kamniškega grba in napisom Kamnik 750 let 1229–1979.

Bencinski boni, 1982–1984

Bone za nakup goriva je jugoslovanska zvezna vlada uvedla leta 1982 in so veljali do leta 1984. Takrat so začeli prihajati računi za kredite in so s tem ukrepom hoteli omejiti porabo deviz. Bone so delili na tri mesece na sedežih krajevnih skupnosti. Vozniku osebnega vozila je pripadalo 40 litrov goriva mesečno, lastniki škropilnic in motornih žag so se morali sprijazniti s petimi litri goriva na mesec. Z namenom pridobiti čim večje število bonov, so državljani kupovali skoraj odslužene traktorje, dodatna osebna vozila, bliskovito je porasla prodaja žag, škropilnic in kosilnic.

Bedž ob plebiscitu za samostojno Slovenijo, 1990

Dne 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit, na katerem so se volivci odločali o samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Vseh volilnih upravičencev je bilo 1.499.294. Na plebiscitu je svoj glas oddalo 93,2 % volilnih upravičencev, odgovor »ZA« pa je obkrožilo 1.289.369 ljudi oz. 88,5 % vseh oddanih glasov. Bedž ima obliko kroga s slovensko trobojnico in napisoma: 23. 12. 1990 zgodovinski dan in spodaj Moja dežela je naša država Slovenija z lipovim listom.

Padec Utokovega dimnika, foto Franci Klobčar, 1998

Tovarniški dimnik je bil že od nekdaj simbol industrije, po letu 1945 pa je pri nas postal tudi simbol socialistične ideologije. S svojo izrazito vertikalno poudarjenostjo začne celo tekmovati s cerkvenim zvonikom. Tovarniški dimnik je utelešal produkcijsko moč v materialnem in simbolnem smislu. V spominu zaposlenih ostaja kot predstava o zaslužku oziroma kruhu, ki ga tovarna prinaša. Podoba kadečega se dimnika v kulturni krajini je poosebljala napredek in uspeh ter moč industrije. Utokov dimnik so porušili 25. marca 1998, prvi poskus točno opoldne se je izjalovil, uspelo je približno deset minut pozneje. S padcem dimnika se je simbolno končala industrijska doba na Kamniškem.

Mobireglja – prenosni telefon, 1998

V Sloveniji je jeseni 1991 začel delovati prvi sistem javne mobilne telefonije. Mobireglja je bil leta 1998 eden prvih mobilnikov, ki je bili cenovno dosegljiv. S ceno 19.900 tolarjev je bil bistveno cenejši od konkurence. Za prodajni uspeh se je imel zahvaliti dejstvu, da je deloval »na kartice«. Bil je precej večji (13 cm) in težji (160 gramov) od večine današnjih mobilnikov, imel je preprost zeleno-črn zaslon, na katerem je bilo prostora za le eno vrstico besedila (12 znakov).

Slovenski tolar, 1991–2006

Od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 je bila denarna enota Republike Slovenije tolar, ki se je delil na 100 stotinov. V denarnem prometu se je uporabljala kratica SIT. Kovance sta oblikovala Miljenko Licul in Zvone Kosovelj, modeliral jih je kipar Janez Boljka. Bankovci so bili izdelani po idejnih osnutkih Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja, portrete zanje je izdelal slikar Rudi Španzel. Banka Slovenije je ob raznih dogodkih in v različne namene izdala tudi priložnostne izdaje. Od leta 2007 dalje je denarna enota evro, ki je denarna enota v 19 članicah Evropske monetarne unije.

Zaščitna maska, 2020–2021

Pandemija covida-19 je od marca 2020 dalje tudi v Sloveniji močno zaznamovala vsakodnevno življenje, druženje, tudi obiskovanje kulturnih in drugih prireditev. V letu 2020 je bilo za več kot tretjino manj razstav v muzejih in galerijah in za skoraj dve tretjini manj obiskovalcev. Muzeji in galerije so se sicer usmerili na splet in družabna omrežja, kjer so se objavljale vsebine za virtualni prostor. Po zbranih podatkih je bilo v letu 2020 objavljenih 185 e-razstav.

MMK je ustanova, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost. Zato ima muzej odgovornost do sodobne družbe, da živo sodeluje z okoljem, ustvarjalci, nosilci, uporabniki in varuhi kulturne dediščine, spodbuja in razvija pozitiven odnos javnosti do kulturne dediščine. Cilj je trajnostna in interdisciplinarna interpretacija dediščine, ki se izkazuje v zbirkah in razstavah ter spodbuja kulturno samobitnost mesta, širše okolice, skupin in celotne skupnosti.

_________________________________________

KOLOFON

Občasna razstava Medobčinski muzej Kamnik – z vami že šest desetletij. Kamnik 14. 10. 2021-15. 5. 2022, Medobčinski muzej Kamnik – muzej Zanj: mag. Zora Torkar

Vodja projekta: mag. Zora Torkar Tekst in izbor fotografij: Zora Torkar, Marko Kumer (Kamniška polka, majolika, bencinski boni, ZOI Sarajevo, padec Utokovega dimnika) Fotografije: iz fototeke MMK, Tomaž Lauko, Franci Klobčar, Zora Torkar, Marko Kumer, Janja Železnikar, Jošt Gantar – slovenia.info Lektoriranje: Ana Gruden Oblikovanje: Vladimir Ristić Projekt sta financirala: Ministrstvo za kulturo RS in Občina Kamnik