Ledeničarstvo in mesarstvo v Trzinu

Jefačnikova domačija
Kdaj: Za nedoločen čas
V pritličju Jefačnikove domačije sta predstavljeni najbolj prepoznavni dejavnosti v gospodarski zgodovini Trzina, to sta mesarska obrt in ledenice.
Mesarstvo in trgovino z živino naj bi Trzinci prevzeli od Mengšanov že sredi 19. stoletja ter se z njima ukvarjali kot z domačo ali samostojno obrtjo tudi še v medvojnem in povojnem obdobju. Meso in mesne izdelke so prodajali tudi na sejmih, na katerih so bili zaradi nižjih cen hudi tekmeci mesarjem v mestih. Veliko Trzincev se je preživljalo tudi s trgovanjem z živino, zlasti s prašiči po živinskih sejmih.

Do modernejšega načina hlajenja so v Trzinu v povezavi z mesarsko obrtjo delovale ledenice, ko so jih imele tudi večje kmetije. V Jefačnikovi domačiji je vidna rekonstrukcija. Ledenica je bila prostor za shranjevanje pokvarljivih živil v delu gospodarske stavbe, večinoma pa je bil v Trzinu to samostojen zidan objekt. Vse površine, tudi vrata, so bile znotraj dodatno izolirane z dvojnimi lesenimi stenami iz desk, med katere so zbili polnilo – žaganje. Očiščeno ledenico so skozi stensko ali stropno lino polnili z ledom do višine enega metra in pol ali še više. Tako uskladiščen led se je ohranil do konca poletja ali celo do nove sezone. Na kavljih in na podstavkih so hranili meso, mesne izdelke ter druga živila.

Led so Trzinci prodajali tudi mesarjem, gostilničarjem in restavracijam v domačem kraju, Kamniku, Domžalah, pa vse do Ljubljane in Kranja. Led so lomili na posebej za ta namen poplavljenih travnikih in bajerjih in ga do strank prevažali z vozovi; po prihodu vlaka pa kar z vagoni. To je pomenilo dober dodatni zaslužek.

Poslušaj vsebino: