Kašče iz Tuhinjske doline (muzej na prostem)

Muzej na prostem, nastajal je v letih 1968 do 1973, ohranja in predstavlja nekatera kmečka gospodarska poslopja (kašče, sušilnica sadja, drobilka za sadje, vodnjak) iz 18. in 19. stoletja, ki jih danes skoraj ni več, včasih pa so na kmetiji imela pomembno vlogo. Kašča je bila pravzaprav srce vsake kmetije, ključe do nje je imela samo gospodinja. V njej so shranjevali življenjsko pomembne pridelke, kot so žito, meso, klobase, mast, moka, zelje in pozneje tudi manjše orodje, seno, volno, obleko, domače obrtne izdelke.

Kašče, najstarejša je iz leta 1793, so lesene in krite s slamo. Le redke so bile zidane. Najstarejša ima tudi ohranjeno notranjo opremo. Sprva so bile kašče enocelične, preproste stavbe za shranjevanje žita, zlasti med leti 1820 do 1850 pa je gradnja kašč v Tuhinjski dolini doživela vrhunec. Večinoma so gradili dvocelične kašče. Prva celica je bila namenjena shranjevanju žita, druga za shranjevanje prekajenih izdelkov in raznih drobnarij. Način gradnje je bil povezan z velikostjo posestva in ekonomskim položajem gospodarja. Marsikatera tuhinjska kašča je bila tudi podkletena, pod njo se je skrival ovčji hlev ali letna klet za poljske pridelke. Največ kašč je bilo v okolici Zgornjega Tuhinja in Šmartnega.