Gospodinja naj mize ne preobloži. Podobe iz življenja sestre Felicite Kalinšek.

Terezija se je rodila v Podgorju pri Kamniku očetu Tomažu Kalinšku in materi Uršuli (5. 9. 1865 Podgorje pri Kamniku – 21. 9. 1937 Ljubljana). V noviciat pri šolskih sestrah v Mariboru je vstopila 1892, dobila redovno ime Felicita in 1896 opravila večne zaobljube. Šolala se je za učiteljico in prevzela vodenje samostanske kuhinje. V Ljubljani nato 1898 ustanovijo Kmetijsko gostinsko šolo, kamor jo, takrat triintridesetletno, pošljejo za učiteljico kuhanja. Njen ugled je strmo naraščal. Zaupali so ji oskrbo škofove jedilnice, »velevažnega opravila za vsako družino« pa je učila tudi dekleta iz premožnejših meščanskih družin. V kuhinji je bilo vedno glasno in veselo, učenke so jo imele rade, ona pa se jim je posvečala z vsem srcem.

Kmalu po prihodu v Ljubljano so ji ponudili pripravo ponovne izdaje Slovenske kuharice Magdalene Pleiweis, izdane 1868. To je bila prva izvirna slovenska kuharica. Pred tem smo praktično imeli samo Vodnikove »Kuharske bukve«. Felicita se je dela lotila temeljito in skrajno odgovorno. V mislih je imela, da »ni vsako dekle tako srečno, da bi imelo petične starše; zato je treba iskati drugih potov, da se tudi manj premožne izobrazijo v tem važnem poslu«.

Priročnik je dopolnila in uredila, tako da se v 6. izdaji (1912) pojavi tudi njeno ime. Kasneje je število receptov več kot podvojila, dodala nova poglavja, razlago kuharskih izrazov, izginejo tudi stare mere. Sezonsko in lokalno – to je bilo njeno vodilo. Uvedla je številna nova živila ter tehnike shranjevanja in konzerviranja živil. »Tako kuharica pozimi, ko na trgu ni svežih živil, ne bo v zadregi, izboljšala pa si bo tudi letne dohodke«. In tako je 8. izdaja (1935) v celoti izšla pod njenim imenom in se nato preimenovala v »Veliko slovensko kuharico«.

»Kakor napreduje človek v vseh drugih ozirih, tako napreduje tudi kuhanje.« Sestro Felicito Kalinšek danes poznamo predvsem kot avtorico znamenite Slovenske kuharice. Ta pomemben gospodarski priročnik se je s številnimi izdajami in različicami ohranil vse do danes ter velja za kuharsko knjigo z najdaljšo dobo izhajanja v Evropi.

Toda ta Slovenska kuharica ni le zbirka receptov in natančnih gospodinjskih navodil, danes jo prepoznavamo tudi kot dragocen dokument časa, prostora in vrednot obdobja, v katerem je Felicita živela in delovala. Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja je bila vloga ženske v družbi še vedno razmeroma strogo začrtana. Ženske so pridobivale znanje za svoj »poklic« – biti dobra zakonska žena, mati in predvsem skrbna gospodinja – z različnimi oblikami izobraževanja. Pri tem je Felicita Kalinšek delovala kot učiteljica, vzgojiteljica, pisateljica in ena izmed prvih, ki je na področju domače ekonomije postavljala strokovne temelje. Če želimo razumeti pomen njenega dela in življenjske poti, se moramo najprej poglobljeno zazreti v čas, v katerem je živela. Prikaz tega obdobja nam omogoča, da sestre Felicite ne vidimo zgolj kot avtorico priljubljene kuharice, temveč kot pomembno pričevalko svojega časa, ki je s svojim znanjem in delom prispevala tudi k ustvarjanju kulturne dediščine. In besede srčne redovnice na koncu dobijo povsem drugačen pomen.

_________________________________

KOLOFON

Občasna razstava Gospodinja naj mize ne preobloži. Podobe iz življenja sestre Felicite Kalinšek,  21. 6. 2025 – 31. 5. 2026. Medobčinski muzej Kamnik – Grad Zaprice. Zanj: mag. Zora Torkar Avtorica razstave: Irina Mitov  Avtorica prispevka Kalinškovi: Tina Petek Steinbücher Lektoriranje: Alenka Juvan Fotografije: arhiv Samostan šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru, Zgodovinski arhiv Ljubljana, arhiv NUK-a, arhiv Muzeja krščanstva na Slovenskem, osebni arhiv Irine Mitov Oblikovanje: Vladimir Ristić Tisk: Tiskarna Element Projekt je financirala: Občina Kamnik