Ferry Souvan 100

Muzej in uprava MMK grad Zaprice
Kdaj: od 15.06.2019, 20:00 do 30.10.2019, 18:00

Z razstavo in spremljajočo zloženko se spominjamo stoletnice rojstva slovenskega besedilopisca, skladatelja, harmonikarja in podjetnika Ferryja Souvana (1919-1972).

Ferdinand (pozneje Ferry) Souvan se je rodil 1. maja leta 1919 v Volčjem Potoku. Njegov ded je bil znan ljubljanski trgovec Ferdinand Souvan, ki je podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Imel je pet otrok, med njimi tudi sina Leona, ki je prevzel družinski posel in postal lastnik gradu s posestvom v Volčjem Potoku pri Kamniku leta 1882. Leon Souvan se je poročil z nemško Moravko Heleno Sponer, ki je bila dobra poznavalka sodobnih načinov kmetovanja. Helena in Leon sta bila v nenehnem prijetnem sporu: ona je bila vseskozi zagovornica napredka posestva v Volčjem Potoku, njen mož pa je živel predvsem za umetnost. In tako se je v sozvočju oblikoval in nastajal park, ki ga danes poznamo kot Arboretum Volčji Potok.

Ferry je študiral na Poslovni univerzi Luigi Bocconi v Milanu, kjer je najprej diplomiral, pozneje pa tudi doktoriral iz ekonomije. V severnoitalijanski industrijski prestolnici se je lahko spoznal s sodobno zabavno glasbo velikega sveta. V Ljubljano se je vrnil v prelomnem času – leta 1945. Zaradi študija v Italiji je bil sumljiv povojnim oblastem, ki so ga za nekaj časa celo zaprle, vendar mu kakršnega koli sodelovanja z okupatorjem niso mogli dokazati. Tako mu je namesto poslovne kariere v nadaljevanju življenjske poti uspela glasbena.

Po končani vojni se je poročil s Heleno, rodila sta se jima sin Tomaž in hči Barbara. Glasba se je iz hobija spremenila v poklicno pot, ki ga je na srečo tudi izjemno veselila. Ko je sklenil kariero barskega glasbenika, se je kot eden izmed prvih Slovencev podal na podjetniško pot.

Kot je zapisal Marko Kumer v zloženki, » so se v slovensko zavest neizbrisno vtisnila besedila Ferryja Souvana za prve Avsenikove uspešnice, omenimo Tam, kjer murke cveto, Večer na Robleku, Na mostu in številne druge. Neprecenljiv je  njegov delež pri porajanju zlate dobe slovenske popevke. Že v petdesetih letih je duhovito priredil  nekatere svetovne uspešnice: vsi si še danes popevamo in požvižgavamo  Moj črni konj (ne rabi uzde), ki jo je v slovenščini prepričljivo interpretiral Rafko Irgolič. Tudi za zgodnje festivale slovenske popevke je prispeval skladbice kot so Z Mojco plesal bi cha-cha-cha ali  Ko bi enkrat še. Kamniku se je poklonil s svingovsko instrumentalno skladbo Deklica iz Kamnika in z besedilom za uspešnico Ansambla Borisa Franka Katrca iz Kamnika.«   

Razstava o Ferryju Souvanu je na ogled v Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice in v poletnih mesecih v Arboretumu Volčji Potok.

 

Poslušaj vsebino: