Ljudski podobar Lovrenc Erzar iz Nasovč pri Komendi. Iz zbirk Medobčinskega muzeja Kamnik in Slovenskega etnografskega muzeja

Lovrenc Erzar se je rodil 29. julija 1835 v Nasovčah pri Komendi, v hiši št. 12. Njegov oče Gregor Erzar se je preživljal s kmetijo in mlinom ob potoku Brnik. Mati Marija, rojena Lap, je umrla dva meseca po rojstvu najmlajšega sina Antona, ki je prav tako umrl. Za Lovrenca in njegovega starejšega brata Janeza je ob očetovi pomoči skrbela teta Marija Erzar.

Lovrenca je že v mladosti pritegnila baročna umetnost, ki jo je spoznaval v okoliških cerkvah. Posebej ga je navdušil les, material, ki ga je dobro poznal iz vsakdanjega življenja. Z navadnimi noži in pipcem je začel rezljati podobe Kristusa, Marije, svetnikov in angelov ter različne okrasne elemente. Njegova dela so nastajala tudi po naročilu in so bila namenjena predvsem kmečkim domovom v širši okolici rojstne vasi.

O Erzarjevem življenju in vsakdanjem delu je ohranjenih le malo podatkov, tudi fotografiral se ni. Umrl je 6. julija 1903. Po njegovi smrti je mlin prenehal delovati in sčasoma propadel, kmetija pa se je nadaljevala.

Erzarjevi hišni oltarčki in druga dela

V 19. in 20. stoletju je bil osrednji prostor ljudske pobožnosti na kmetijah »bohkov kot«, kjer so v kot nad mizo v glavnem bivalnem prostoru ali »hiši« postavili razpelo in nabožne slike.  Na premožnejših kmetijah so imeli tudi hišne oltarčke, oblikovane po vzoru cerkvenih oltarjev in tabernakljev.

Ljudski podobarji so cerkvene vzore prilagajali domačemu okolju ter jih oblikovali v skladu z verskim izročilom in lastnim estetskim občutkom. Med značilnimi motivi Erzarjevih del so prizori rožnega venca, Sveta družina in dogodki iz Marijinega in Jezusovega življenja.

Oltarčke, velike od 25 do 100 centimetrov, je izdeloval predvsem iz lipovega in smrekovega lesa. Sestavljeni so bili iz več delov, ki jih je poslikal z oljnimi barvami in zlato bronzo. Pri barvni obdelavi se je izogibal močnim barvnim tonom ter ustvarjal umirjeno, skladno celoto.

Prepoznaven je bil po t. i. »cikcakastem« ali zobčastem rezu, ki je najbolj opazen v arhitekturnih nastavkih oltarjev in oblačilih figur. Z njim je razgibal ploskve ter ustvaril igro svetlobe in sence. Oltarčke so krasili tudi bogato rezljani stebri in pilastri.

Poleg oltarčkov je Erzar rezljal tudi večje kipe Kristusa, Marije in svetnikov, jaslice ter manjša razpela. V ljudskem spominu je ostal predvsem po hišnih oltarčkih, v katerih sta njegova domišljija in rezbarski talent dosegla enega od vrhuncev ljudskega podobarstva na Gorenjskem.

________________________________________

KOLOFON

Občasna razstava Ljudski podobar Lovrenc Erzar iz Nasovč pri Komendi. Iz zbirk Medobčinskega muzeja Kamnik in Slovenskega etnografskega muzeja, 21. 10. 2026- 31.3.2027. Razstavišče ob Juhantovi poti v Komendi: 46°12’13.5″N 14°32’44.5″E. Razstava Medobčinskega muzeja Kamnik (zanj: mag. Zora Torkar). Besedilo in izbor fotografij: mag. Zora Torkar, MMK Sodelavka: Bojana Rogelj Škafar, SEM Gradivo so posodili: Medobčinski muzej Kamnik, Slovenski etnografski muzej, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije Fotografije: Tomaž Lauko, Jasna Pinter, Blaž Verbič Lektoriranje: Ana Gruden Oblikovanje: Vladimir Ristić Postavitev razstave je omogočila Občina Komenda.