Naj bo svetloba. Svečarska in lectarska dediščina rodbine Stele.

Svečarstvo in medičarstvo sodita med najstarejše rokodelske obrti na Slovenskem. Obe dejavnosti sta bili stoletja neločljivo povezani, saj izhajata iz iste surovine – čebeljega satja. Iz medu so medičarji izdelovali medeno pecivo, lect in medico, iz voska pa so svečarji oblikovali sveče in votivne darove. V eni delavnici je praviloma deloval isti mojster, ki je obvladal obe obrti.

Pomembno središče te tradicije je bil Kamnik, kjer sta zaradi ugodne lege ob srednjeveški trgovski poti cvetela obrtništvo in trgovina. V Lectarjevi hiši na Glavnem trgu je svečarska in medičarska obrt neprekinjeno zaznamovala življenje več kot tri stoletja, od leta 1701. Po družinah Bitenc in Cigler je konec 19. stoletja hišo prevzela družina Stele, ki je obrt ohranila, razvijala in jo prenašala iz roda v rod vse do danes.

Svečarska delavnica Steletovih je temeljila na predelavi čebeljega voska. Satje so odkupovali od čebelarjev, vosek večkrat čistili in belili na soncu, nato pa ga uporabljali za izdelavo različnih vrst sveč. Največ so jih izdelali po starem postopku oblivanja, kasneje tudi z vlečenjem in ulivanjem. V delavnici so nastajale cerkvene, procesijske, krstne, velikonočne in nagrobne sveče, pa tudi drobne »dušice«, okrasne sveče, zvitki in bukvice iz voščenega cuga ter votivne figurice.

Posebnost Steletove delavnice je bilo bogato ročno okraševanje sveč. Z barvnim voskom, pečatniki in reliefnimi motivi so ustvarjali unikatne izdelke, namenjene predvsem cerkvam in romarskim središčem. Njihove sveče so uporabljale številne župnije po Sloveniji, naročali pa so jih tudi samostani, bolnišnice in kupci iz tujine.

Pomembno prelomnico predstavlja delovanje Janka Steleta, ki je leta 1935 prijavil patent za pokrito dolgo gorečo nagrobno svečo – rešitev, ki je pomembno vplivala na razvoj sodobnih nagrobnih sveč. Po drugi svetovni vojni je domačo delavnico ponovno oživil, njegov sin Tone Stele pa je leta 1978 opustil službo v industriji in se povsem posvetil družinski obrti. Skupaj s sinom Janezom Steletom je leta 1989 ustanovil podjetje PAX, ki uspešno nadaljuje svečarsko tradicijo. 

Medičarstvo je bilo v Lectarjevi hiši pomembna dopolnilna dejavnost. Iz medu, moke in začimb so sprva pripravljali temne medenjake, vtisnjene v rezljane lesene modele, pozneje pa predvsem lect iz belega vzhajanega testa. Najznačilnejši izdelki so bila rdeča lectova srca z ogledalci in verzi, ki so jih prodajali na sejmih, romanjih in žegnanjih po vsej Sloveniji. Za njihovo izdelavo so uporabljali bogato zbirko lesenih in kovinskih modelov, od katerih so se številni ohranili do danes.

Posebno mesto v zgodovini hiše ima prijateljstvo med arhitektom Jožetom Plečnikom in Jankom Steletom. Plečnik je predlagal, da se stari medičarski modeli uporabijo tudi za izdelavo voščenih reliefov, s katerimi so začeli krasiti sveče, za družino Stele pa je zasnoval tudi notranjo opremo družinske sobe.

Danes družinsko izročilo nadaljuje enajsta generacija družine Stele. Lectarjeva hiša je ohranjena kot dragocen spomenik rokodelske dediščine, kjer obiskovalci spoznavajo razvoj svečarske in medičarske obrti ter zgodbo družine, ki je več kot stoletje odločilno zaznamovala slovensko svečarstvo.

_________________________________________

KOLOFON

Občasna razstava Naj bo svetloba. Svečarska in lectarska dediščina rodbine Stele, 20. 6. 2026 – 30. 5. 2027. Medobčinski muzej Kamnik – Grad Zaprice. Zanj: mag. Zora Torkar Avtorici besedila in izbor fotografij: Irina Mitov in Jasna Paladin Lektoriranje: Ana Gruden Fotografije: arhiv Hiše Stele, arhiv Jasne Paladin, arhiv MMK, arhiv Irine Mitov Oblikovanje: Vladimir Ristić Tisk: Tiskarna Element Projekt je financirala: Občina Kamnik