Vlasto Kopač – z občutkom do ljudi in prostora Turistično naselje na Veliki planini in nekateri drugi kamniški projekti

Razstava je poklon Vlastu Kopaču (1913–2006) in njegovemu delu za ohranitev in Velike planine in za številna druga področja na katerih je ustvaril neprecenljiv in enormen opus.

V prvem delu predstavljamo Kopača skozi biografske podatke. Spoznamo njegovo težko in trnovo življenjsko pot, ki ga je vodila od rodnih Žirov, preko Kranja do Splita in Ljubljane. Bil je učenec prof. Jožeta Plečnika, arhitekt, konservator, risar, alpinist, konservator, varuh nesnovne, naravne in kulturne dediščine in še mnogo več. V svojem življenju je izrisal na stotine načrtov, risb, znakov različnih planinskih idr. organizacij, opremljal je knjige, risal vinjete, ilustracije in naslovnice časopisov, knjig in člankov. Vlasto Kopač je bil tudi fotograf, pisec, urbanist, urednik in še mnogo več.

Delčke njegovega življenja boste spoznali na naši razstavi.

S Kamnikom in Kamniškimi Alpami je bil Kopač tesno povezan vse življenje. Sodeloval je pri obnovi planinskih koč, projektiral bivak pod Skuto in sodeloval pri urbanističnem razvoju Kamnika. Izrisal je ureditvene načrte za Mali grad, prenovo planinske koče na Starem gradu (oboje že ob koncu 50. let 20. stoletja). Nato pa je vse svoje sile usmeril v zaščito na eni strani in turistični razvoj, na drugi strani, Velike planine.

Razumel jo je kot edinstven kulturni in naravni prostor. Zavzemal se je za ohranitev pastirskega izročila in nasprotoval neprimernim posegom, kot so veliki hlevi ali množični turizem brez občutka za okolje. Zasnoval je turistično naselje po vzoru tradicionalnih pastirskih bajt – majhne lesene koče, prilagojene človeku in naravi. Projektiral je tudi žičniške naprave, hotel Šimnovec idr. Njegov urbanistični program iz leta 1964 je določil trajnostni razvoj planine, kjer turizem dopolnjuje, ne pa izrinja tradicionalne dejavnosti.

Kopačeva vizija je bila usmerjena v ravnotežje med človekom, naravo in dediščino. Danes, ko se Velika planina sooča s pritiski množičnega turizma in okoljskimi izzivi, njegove ideje ostajajo aktualne. Opozarjajo na pomen zmernosti, spoštovanja prostora in ohranjanja identitete krajine, ki jo lahko nepremišljeni posegi hitro ogrozijo.

Našo razstavo so soustvarjali številni posamezniki, ki so delili svoje zgodbe in spomine na počitnice v velikoplaninskem turističnem naselju; spet drugi so prispevali fotografsko gradivo (vsi so navedeni v kolofonu razstave). Neprecenljivi so predmeti, risbe, fotografije in načrti Vlasta Kopača ki jih hranijo MGML-Plečnikova hiša, ZVKDS, MAO, MNSZS, GMJ–SPM, GIAM ZRC SAZU; nekatere osebne predmete je posodila Katja Šturm. Na razstavi so prikazani nekateri Kopačevi predmeti iz njegove velikoplaninske koče Ruševke. Iz arhiva RTV Slovenija, smo s pomočjo dokumentalistke-raziskovalke, Katje Šturm pridobili posnetke oddaj v katerih Vlasto Kopač govori o turističnem delu Planine, turistični infrastrukturi in sindikalnem turizmu.

Unikaten in neponovljiv je film, ki ga je med 1966 in 1968 posnel Bojan Rebolj. Govori o gradnji zasebne, Reboljeve počitniške koče; Aleš Pirc nam je poslal fotografije člankov tovarniških glasil, ki govorijo o sindikalnem turizmu na Planini;  Anton Jerman nam je podaril unikatno maketo nihalke na Veliko planino izdelano po načrtih arhitekta Kopača; družina Rebolj pa nam je podarila tudi predmete iz njihove počitniške koče, ki krasijo razstavni prostor.

__________________________________________________________________________________________________________________

Občasna razstava Vlasto Kopač – z občutkom do ljudi in prostora. Turistično naselje na Veliki planini in nekateri drugi kamniški projekti,  6.5. 2026– 6.5.2027. Medobčinski muzej Kamnik – Grad Zaprice. 

Avtorici: Janja Železnikar (MMK) in Saša Roškar (ZVKDS, OE Kranj); soavtorji: Vanda in Bojan Rebolj, Borut Peršolja, Miha Mraz; Zgodbe o počitnicah na Veliki planini so prispevali: Vanda Rebolj, Borut Peršolja, Tanja Sitar in Helena Sterle; oblikovanje: Žiga Okorn in Barbara Sirk, Uvid.si d. o. o.; lektoriranje: Ana Gruden; fotografije: Vlasto Kopač, Andrej Šlebir, Saša Roškar, Andreja Humar Gruden, Helena Kermauner, Borut Peršolja, Dejan Habicht, Bojan Rebolj, Borut Peršolja, Marjan Potrč, Janja Železnikar, Peter Fister, Irena Pavli; razstavljeno gradivo je iz arhivov: Mojce Kopač, MMK (Medobčinski muzej Kamnik), ZVKDS, OE Ljubljana (Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana in Kranj), MAO (Muzej za arhitekturo in oblikovanje), MNSZS (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije), MGML – Plečnikova hiša (Muzej in galerije mesta Ljubljane – Plečnikova hiša), GMJ – SPM (Gornjesavski muzej Jesenice – Slovenski planinski muzej), GIAM ZRC SAZU (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Katje Šturm, Boruta Peršolje, Mihe Mraza, Marjete Keršič Svetel, Vande, Bojana in Vojka Rebolj, Katje Šturm, Majde Tratnik, Mete in Pavle Lah, Aleša Pirca, Zvonke Šenica, Metke Štrajhar, Helene Sterle, Vilka Rifla; restavriranje makete: Tea Kregar; avdiovizualno gradivo: Vanda in Bojan Rebolj, TV arhiv in dokumentacija RTV Slovenija; izvedba razstave in tisk panojev: O.K.VIR d.o.o.

Projekt sta financirala: Ministrstvo za kulturo RS in Občina Kamnik