Čar in lepota upognjenega lesa od Thoneta do danes

Muzej in uprava MMK grad Zaprice
Kdaj: od 05.11.2025, 18:00 do 31.12.2026, 00:00

V središču zgodbe o upognjenem lesu stoji vizionar Michael Thonet, ki je sredi 19. stoletja v lesu videl več kot le surovino. Njegova življenjska pot je zgodba o drznosti, inovativnosti in sposobnosti združiti rokodelsko mojstrstvo, tehnično domiselnost in industrijsko logiko v estetsko popolnost. Z izumom upogibanja masivnega lesa s pomočjo pare in železnih kalupov je Thonet leta 1856 svetu predstavil tehniko, ki je v svojem bistvu nespremenjena vse do danes. Iz nje so nastali čudoviti izdelki – stoli, mizice, klopi, španske stene, držala za brisače in otroško pohištvo.

Njegovo pohištvo je bilo elegantno, lahko, preprosto za transport in cenovno dostopno. Prvič je združilo lepoto, uporabnost in serijsko proizvodnjo. Med vsemi kosi izstopa legendarni stol št. 14, ki je postal simbol brezčasnega oblikovanja. Njegova lahkotna eleganca je osvojila kavarne, domove in javne prostore po vsem svetu ter Thonetu zagotovila mesto med pionirji sodobnega oblikovanja.

Thonetove tovarne so najprej zrasle na Moravskem, kjer ni primanjkovalo bukovega lesa – osnovne surovine za izdelavo upognjenega pohištva. Po izteku patenta leta 1869 pa so tovarne in delavnice začele nastajati tudi drugod, med drugim na Slovenskem, predvsem na Štajerskem. V Poljčanah, Oplotnici, Zbelovem in številnih manjših krajih so obrtniki sledili Thonetovi tradiciji in ustvarjali kakovostno upognjeno pohištvo, ki je krasilo domove in javne prostore. Najdlje je neprekinjeno delovala tovarna upognjenega pohištva na Duplici pri Kamniku, vse od leta 1907 do 90. let 20. stoletja.

Po prvi svetovni vojni je panoga začela nazadovati, zlasti v času gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja. Kljub temu so slovenske tovarne, čeprav niso bile del mednarodnega koncerna Thonet-Mundus, pustile pomembno sled v industrijski in kulturni zgodovini.

Razstava Čar in lepota upognjenega lesa – od Thoneta do danes v Medobčinskem muzeju Kamnik ne pripoveduje le zgodbe enega človeka, temveč razkriva bogato dediščino tovarn upognjenega pohištva na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske, s posebnim poudarkom na tovarni na Duplici pri Kamniku, ki je pomembno vplivala na razvoj lokalne industrije.

Predstavljeni so najzanimivejši in najdragocenejši izdelki iz muzejske zbirke Thonetovega pohištva, ki šteje več kot sto predmetov različnih izdelovalcev, ter iz zasebne zbirke Ilone in Jurija Rihar, ki s svojim znanjem in predanostjo ohranjata redko umetnost restavriranja in ročnega pletenja sedišč iz ratana. Vsak predmet nosi svojo zgodbo – o mojstru, ki ga je izdelal, o družini, ki ga je uporabljala, in o času, v katerem je nastal.

Skupna predstavitev obeh zbirk je poklon ustvarjalnosti, sodelovanju in spoštovanju do preteklosti. Pohištvo iz upognjenega lesa ni le tehnični dosežek, temveč simbol povezanosti med ljudmi, kraji in generacijami. Thonetovo pohištvo ostaja živa dediščina mojstrstva, preprostosti in elegance – lepota, ki nas še danes navdihuje.

_____________________________________

KOLOFON

Michael Thonet. Čar in lepota upognjenega lesa od Thoneta do danes, 5. 11. 2025 – 31. 12. 2026. Medobčinski muzej Kamnik – grad Zaprice. Zanj: mag. Zora Torkar, direktorica

Avtorja razstave: mag. Zora Torkar in Jurij Rihar Kustosinja razstave: mag. Zora Torkar Postavitev in oblikovanje razstave: Barbara Sirk in Žiga Okorn (Uvid.si, d. o. o.) Fotografije: Jana Jocif, Miran Kambič, Brut Carniolus, France Stele, dokumentacija Medobčinskega muzeja Kamnik, Muzeja in galerij mesta Ljubljana, Muzeja in galerij mesta Ljubljana/Plečnikova zbirka, INDOK centra, Digitalne knjižnice Slovenija, knjige Wolfganga Thillmanna, spletni viri Filmski arhivski zapis iz tovarne Stol Kamnik, 1988: režija Valentin Perko Razstavljeno gradivo je iz zasebne zbirke Jurija in Ilone Rihar ter zbirke Medobčinskega muzeja Kamnik Jezikovni pregled: Ana Kodelja Prevod v angleščino: Andreja Ravnik Tisk panojev: Tiskarna Element Kamnik

Razstavo sta omogočila Ministrstvo za kulturo RS in Občina Kamnik.