Saba Skaberne - V jedro

Saba Skaberne je leta 1986 diplomirala iz smeri kiparstva na ALU v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu. Od leta 1987 je svobodna umetnica, članica ZDSLU in DLUL ter od leta 2012 tudi DOS (sekcija unikatnega oblikovanja). V svojem ustvarjalnem opusu se ukvarja z malo plastiko, portretom, ambientalnimi ter »site-specific« postavitvami in animacijo. Zadnjih 15 let se intenzivno posveča oblikovanju iz polsti (»soft sculpture«). V letih 2008–2012 je poučevala predmet kiparstvo na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Predstavila se je na več kot 41 samostojnih razstavah ter sodelovala na več kot 90 skupinskih razstavah in projektih. Za svoja dela je prejela šest nagrad. Živi in ustvarja v Ljubljani.

V objektih iz polstene volne kiparke Sabe Skaberne občutimo povezavo z nečim pradavnim. Kot da bi ne bili iz tega časa in ne iz tega prostora. Iz začetnih skulptur, ki jih je ustvarjala v klasičnih kiparskih materialih je prešla v tehniko polstenja/filcanja, v material, ki ji ponuja pravo izbiro za realizacijo idej. Ti objekti so telesa, za katera ne vemo, od kod prihajajo, kaj pravzaprav so, a zdijo se tako dovršena in tako povedna, pa vendar v svojem bistvu mistična, domala fiktivna. Saba svojih objektov ne gradi na klasičnih, vnaprej dogovorjenih obrazcih in prav zato vsak v sebi nosi enigmatičnost. Ta se skriva kot zaprt vrt v številnih plasteh, ki jih umetnica skozi meditativen, dolgotrajen postopek polstenja kreira, ustvarja telesa pod telesom, naložene plasti, ki prestopajo iz ene v drugo pod rokami kiparke. Telo, ki se obrača, razrašča pod drugim, pod tretjim in nadaljnjim telesom, je nevidno do trenutka, ko se objekt zaključi in sledi naslednji kiparkin pristop. V telo in v vsa naložena telesa poseže z rezilom; zareže in odpre do jedra. Razrez je tako vstop vase, v svoje misli in občutenja, ki so bila in minila skozi ustvarjalni proces. Skrita v material, ki je ostal v notranjosti, da bi se mogel ob končnem razrezu ponovno odpreti kot rane, kot bolečine, ki jih je ozdravil čas nastajanja

posamičnega objekta.

_________________________________