Str. 5: Kako so nastale kamnine v bližini tvojega doma?
Do tega odgovora se lahko dokoplješ s pomočjo geološke karte, na kateri so označene različne kamnine, ki jih najdemo v Sloveniji. Osnovno geološko karto lahko najdeš na spletni strani Geološkega Zavoda: http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm
Načeloma delimo kamnine v tri tipe, in sicer sedimentne, metamorfne in magmatske. Podrobnejšo razlago najdeš v knjižici na strani 7 in 8.
Str. 6: Kako se je imenoval superkontinent, v katerega so bile v obdobju triasa združene vse celine na Zemlji? Ali morda veš, kaj predstavlja rdeča pika?
Imenoval se je Pangea. Severni del se je imenoval Lavrazija, južni pa Gondvana. Vmes je bil zelo velik ocean Tetida, sicer pa je Zemljo takrat prekrival ogromen »superocean« Panthalassa« ali »Vsemorje«. Območje današnje Slovenije je bilo del afriške tektonske plošče in je bilo locirano približno na Ekvatorju. Naše ozemlje je prekrivalo toplo in plitvo tropsko morje, v katerem so se odlagale debele plasti apnenca, ki gradi večino pogorja današnjih Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank.
Rdeča pika predstavlja približno lego območja današnje Slovenije.
Str. 8: Katere kamnine najdeš v bližini svojega doma? So to magmatske, metamorfne ali morda sedimentne kamnine?
Na to vprašanje moraš odgovoriti sam s pomočjo geološke karte.
V katerih kamninah lahko najdeš fosile?
Fosile lahko najdemo v sedimentih kamninah, kakršni so glina, pesek, peščenjak, laporovec, apnenec itd. Zelo redko najdemo fosile v metamorfnih kamninah. Vendar so tam fosili le slabo ohranjeni.
V katerih kamninah pa so bili v Tunjicah najdeni fosilni morski konjički?
Najstarejši morski konjički na Zemlji so bili najdeni v plasteh koprolitnega horizonta, ki je nastal v srednjem miocenu. Koprolitni horizont sestoji iz menjavanja sivih glinavcev s školjkasto krojitvijo in svetlih diatomejskih karbonatnih laporovcev in meljevcev, ki jih lahko lomimo v tanke plošče. Te kamnine so nastale v nekdanjem Panonskem morju, kjer so se nenadoma močno namnožile kremenične alge diatomeje. Iz ostankov njihovih skeletov so od Slovenije na zahodu vse do Kavkaza na vzhodu nastale podobne diatomejske kamnine, ki vsebujejo številne ostanke žuželk, polžev, školjk, mahovnjakov, rib in rastlinskih ostankov. Zanimivo pa je, da so bili morski konjički najdeni samo v Sloveniji.
Str.9: Ali si lahko predstavljaš 4600 milijonov let dolgo obdobje? Koliko pa je dolgo človeško življenje?
4600 milijonov let dolgega obdobja si ni mogoče predstavljati. To je izjemno veliko časa, v katerem je evolucija pripeljala do nastanka rastlin in živali in končno človeka. Moderni človek (Homo sapiens sapiens) je na Zemlji šele kakih 250.000 let, kar je le »sapica«, če primerjamo obdobje reptilov in dinozavrov, ki so Zemlji vladali celoten srednji zemeljski vek ali mezozoik.
Str. 10: Ali so v Sloveniji našli ostanke morskih roparskih reptilov in dinozavrov?
Ostanke dinozavrov so geologi v Sloveniji našli le na redkih krajih, in sicer v kamnolomu Stranice na Štajerskem in pri Kozini ob avtocesti. Ohranile so se le redke kosti ali njihovi fragmenti. Bolj pomembni pa so v Sloveniji ostanki velikih triasnih roparskih reptilov pahiplevrozavrov, notozavrov, ihtiozavrov, in plakodontov, ki so ohranjeni v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tu je bilo odkrito tudi skoraj celotno okostje skoraj 1,5 m velikega pahiplevrozavra.
Ali si vedel, da so ptice najbližje sorodnice dinozavrov? Pojdi na internet in poišči, kje na Zemlji so našli njihove najstarejše ostanke!
Najstarejše ostanke (pra)ptic so našli v jurskem solnhofenskem litografskem apnencu in pripadajo znamenitemu praptiču Archeopterix lithographica, ki ima skupne lastnosti dinozavrov in ptic. Archeopterix je šolski primer evolucijskega vmesnega člena med dinozavri in pticami. V zadnjih letih pa zelo veliko zgodnjih ptic in pernatih dinozavrov odkrivajo na kitajskem v jurskih in krednih plasteh. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so morda celo starejši od arheopterixa.
Ali smo v Sloveniji našli fosilne ostanke kitov?
Fosilni ostanki kitov so v Sloveniji pogosti v miocenskih plasteh. Največ njihovih ostankov so našli v Zasavju (v okolici laškega) in na Dolenjskem. Našli smo jih tudi na območju Tunjiškega gričevja. Večinoma se ohranijo le posamezna rebra ali vretenca.
Kako se imenuje brazdasti kit, ki je razstavljen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije?
Imenuje se Leonora.
Koliko so stari najstarejši morski konjički na Zemlji? Iz katerega obdobja so?
Stari so približno 12,5 milijonov let in so iz srednjega miocena. Geologi srednji miocen še naprej delijo v badenij, ki mu je sledil sarmatij. Morski konjički Tunjiškega gričevja so iz zgodnjega sarmatija.
str. 11: Kako velik pa je bil meteorit, ki je ob koncu mezozoika treščil v Zemljo?
Ob koncu mezozoika je na Zemljo treščil meteorit (asteroid), za katerega ocenjujejo, da je bil velik približno 10 km. Padel pa je na Yucatan v Mexicu.
str. 23: Kdo je paleontolog in s čim se ukvarja?
Beseda paleontologija izhaja iz grščine (palaoós – star, strodaven + ón, óntos – bitje + lógos – beseda, govor, veda) in pomeni, vedo, ki preučuje fosilne ostanke izumrlih živali in rastlin, okolje v katerem so živele, in njihova medsebojna razmerja v geološki preteklosti. Moderna paleontologija se je izoblikovala v 18. stoletju. Najpomembnejši raziskovalci (paleontologi) s konca 18. stoletja in začetka 19. stoletja so William Smith (1769-1839) ter Francoza Jean Baptiste Lamarck (1744-1829) in Georges Cuvier (1769-1832). Paleontolog je torej znanstvenik, ki se ukvarja s paleontologijo.
str. 25: Ali si vedel, da so v Tunjicah našli več zob največjih morskih psov, ki so kdajkoli živeli na zemlji? Pojdi na internet in poišči podatke o njih. Presenečen boš, kako veliki so bili!
V naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah in nekoliko bolj proti vzhodu pri Šutenskem potoku južno od Tunjic so bili najdeni zobje, ki so pripadali največjim morskim psom vseh časov Carcharocles megalodon. Ti so bili pravi orjaki, saj so zrasli do več kot 20 m in so bili največje ribe, ki so kdajkoli živele na Zemlji. Njihovi zobje so prav tako orjaški, saj lahko zrastejo do velikosti 10 cm in več. Pogosto so tako dobro ohranjeni, da so še po več milijonih let ostri kot britev.
Iz katerih geoloških obdobij so najdeni fosili iz Tunjic? Koliko milijonov let so stari?
Najstarejši fosili tunjiškega gričevja so iz spodnjega oligocena in so stari približno 30 milijonov let. V gornjegrajskih plasteh v vasi Podgorje pri Kamniku so ohranjene številne korale in rdeče alge. V zgornjem oligocenu, pred približno 25 milijonov let so se ohranile školjke in polži. Med njimi so znameniti »kranjski polži«. V spodnjem miocenu, pred približno 22 milijoni let so se v okolici današnje Komende odlagale gline in peski, v katerih so se ohranili ostanki polžev, školjk, rakov in rakovic, ter zelo lepi ostanki storžev miocenskih iglavcev. Še več fosilov je v plasteh zgodnjega dela srednjega miocena ali badenija. Te plasti so se odložile pred približno 15 milijoni let in jih najdemo povsod v Tunjiškem gričevju. V njih so ohranjeni polži, školjke, morski ježki, rdeče alge, korale, rastlinski ostanki, zobje morskih psov, črvi in še kaj. Največ fosilov pa najdemo v plasteh poznega srednjega miocena ali sarmatija. V nekaterih plasteh t.i. ceritijskega peščenjaka najdemo nagrmadene milijone polžjih hišic, ki so se takrat izjemno namnožili. V tem obdobju se je odložil tudi znameniti koprolitni horizont, v katerem so ohranjene številne žuželke, rastlinski ostanki, meduze, ribe, iztrebki vretenčarjev (verjetno delfinov in želv) ter morski konjički.
Primerjaj rekonstrukcije pritlikavega šilastega konjička in morskega konjička iz Tunjic. Ali ugotoviš, kako je potekala evolucija?
Dolgo časa so se biologi spraševali o tem, kako so nastali morski konjički. V letu 2011 pa so geologi v Tunjicah našli evolucijski vmesni člen med morskimi šili in morskimi konjički. Ta vmesni člen kaže, da so se morski konjički razvili iz morskih šil. Najprej so pred približno 20 milijoni let (ali celo več) nastali t.i. pritlikavi šilasti konjički, ki so imeli glavo že povsem podobno morskim konjičkom, telo pa zelo ozko in vitko kot morska šila. Poleg tega pritlikavi šilasti konjički niso plavali pokončno (kot morski konjički) ali horizontalno (kot morska šila) temveč pod kotom 45 stopinj. Nato so pred približno 20-15 milijonov let nastali še pokonci plavajoči morski konjički.
Jure Žalohar