Gostujemo v: Notranjski muzej Postojna, 25. januar 2012 – 12. maj 2012
Kustodinja razstave: Janja Železnikar
Avtorji besedil: dr. Jure Žalohar, Tomaž Hitij, Edo Grmšek in mag. Matija Križnar
Razstavljavci: Tomaž Hitij in Jure Žalohar (njuna zbirka je registrirana pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije), Edo Grmšek in učenci geološkega krožka »Kamenkost« iz OŠ Komenda Moste, Prirodoslovni muzej Slovenije (z delom zbirke Simona Robiča).
Medobčinski muzej Kamnik gostuje v Notranjskem muzeju Postojna z razstavo unikatnih fosilov, med katerimi izstopajo najstarejših morski konjički Zemlji in prvi fosil pritlikavega šilastega konjička na Zemlji (najden pred kratkim, v letu 2011), ki dopolnjuje evolucijsko verigo. Najbolj impresivne in impozantne najdbe, ki s svojo ljubkostjo navdušujejo ljubitelje morja in morskega življenja so bile leta 1997 odkrite v Tunjicah. Tomaž Hitij in Jure Žalohar sta odkrila približno 12,5 milijonov let stare fosilne ostanke najstarejših morskih konjičkov na Zemlji. Pripadajo vrstama Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus. Prva se imenuje po obdobju iz katerega konjički izhajajo – po sarmatiju; drugo vrsto pa sta poimenovala po Sloveniji. Živeli so v plitvinah ob obali med morskimi algami in travami, kjer so našli veliko primernih skrivališč in hrane. K nam so verjetno že v začetku srednjega miocena ali celo prej priplavali z območja današnjega Indijskega oceana. Morski konjički Tunjiškega gričevja so naša najbolj prepoznavna paleontološka naravna dediščina, znana po vsem svetu.
Razstava je zasnovana kronološko in poučno. Obiskovalca popeljemo skozi zgodovino geoloških raziskav. Posebno mesto smo namenili Simonu Robiču, ljubiteljskemu geologu v 19. stoletju, prvemu slovenskemu speleologu, ljubitelju narave in zbiralcu fosilov. Velikega pomena za popularizacijo in vzgojo na področju geologije imajo Geološko društvo, ter tudi geološki krožki. V posebni vitrini se s svojimi najdbami predstavljajo učenci geološkega krožka »Kamenkost«, ki ga že 17 let neutrudno vodi njihov mentor Edo Grmšek na OŠ Komenda Moste. Poučnemu, zgodovini in razvoju slovenske geologije namenjenemu uvodnemu delu sledi spoznavanje čudovitih primerkov okamnelih odtisov živih bitij, ki so jih geologi našli predvsem v Tunjiškem gričevju, na območju Komende, Podgorja in okolice. V okolici Komende so bili odkrite karbonatne konkrecije (kamnite krogle) z odtisi vejic, storžev, polžev, rakovic in školjk. Fosili kažejo, da je bilo takrat morje plitvo, številni ostanki rastlin pa govorijo o bližini kopnega. V produ strug potokov južno od Sv. Ane pogosto so se ohranili kosi fosilnega lesa. To je bil čas med 25 in 11 milijoni let, ko je naše kraje še prekrivalo morje imenovano Centralna Paratetida. V laporjih in peščenjakih so se pred 15 milijoni leti odtisnile rakovice vrste Tasadia carniolica, precej školjk »srčank« – Glossus humanus, drugih školjk, polžev, mahovnjakov, koral, morskih ježkov, rdeče alge, ribje zobe in zobe morskih psov. Razstavo zaključujejo najdbe s Tunjic. Na nahajališču morskih konjičkov so se ohranili tudi drugi ostanki, na primer mahovnjaki, polži, školjke, ribe, celo ostanki meduz, med najpogostejšimi pa so fosilne žuželke. Nahajališče fosilnih žuželk v Tunjicah je doslej najbogatejše pri nas. Geologi so našli več sto primerkov, ki pripadajo kačjim pastirjem, hroščem, kobilicam, dvokrilcem (muhe in komarji) ter kožekrilcem (ose, čebele, mravlje). Med najzanimivejšimi je prvi fosilni kačji pastir, najden na ozemlju Slovenije, ki pripada novemu rodu in novi vrsti Sloveniatrum robici.
Janja Železnikar
