Grad Zaprice, 18. junij 2011 – 20. maj 2012
Razstava Gorenjskega muzeja Kranj in Medobčinskega muzeja Kamnik
Razstava prikazuje keramično gradivo Gorenjske od prazgodovine do današnjih dni, ki je bilo v uporabi za kuhanje, shranjevanje, okras ali pa za strežbo hrane. Med najstarejšimi najdbami je 2800 let staro keramično posodje, najdeno v železnodobnem grobu pod gomilo z Vrtičnika pri Tupaličah. Iz rimske dobe je bil izbran keramičen kelih za vino, izdelek lončarskih delavnic v Italiji in pred 2000 leti pripeljan s trgovci ali rimsko vojsko v naše kraje. Srednjeveško posodje je predstavljeno z lonci, čašami in svečniki, ki jih je izdelal neznani lončar v delavnici, nedavno odkopani v bližini gradu Khiselstein v Kranju. Novoveško keramično posodje obsega zbirko lončenine, ki so jo izdelovali podeželski mojstri v Ljubnem in v Komendi pri Kamniku.
Glavni poudarek na razstavi v Kamniku je predstavitev novoveškega domačega podeželskega in že obrtnega keramičnega posodja, ki ga je kamniški muzej dopolnil za to razstavo. Kamnik in okolica imata namreč izredno močno tradicijo lončarstva, saj ji lahko sledimo v srednji vek. V 18. stoletju se tradicija podeželskega lončarstva nadaljuje zlasti v Komendi pri Kamniku, kjer je potopisec Herman leta 1781 zapisal, da je Komenda najmočnejše lončarsko središče v deželi. Že sto let kasneje, leta 1885 je v Komendi in okoliških vaseh Mlaka, Križ, Gora, Podboršt in Gmajnica lončarilo 74 posameznikov. Danes lončarita dva.
Med pivskim posodjem imajo posebno mesto »kranjske majolike«, poslikani pivski vrčki iz fajanse, ki so jih izdelovali v severni Italiji, največ v manufakturi A. Casallija in F.A. Caligarija v Pesari v letih 1763 do 1849. Na njih je največkrat naslikan dvoglavi heraldični orel, ročaj majolike pa je na stiku razcepljen in vit v volutasti obliki. Na Slovenskem se začne samostojna obrtniška proizvodnja majolik ob koncu 19. stoletja, pred tem se je tradicija izdelovanja majolik ohranjala le pri podeželskih lončarjih. Pomemben delež pri proizvodnje keramike je imela delavnica Florjana Konška v Kamniku, ki je delovala od leta 1855. Tovarno sta leta 1878 kupila zakonca Schnabl in s tem se je začela dolga družinska tradicija izdelovanja beloprstenega posodja, ki jo je prekinila druga svetovna vojna. Leta 1911 je očeta nasledil sin Rudolf, ki se je specializiral v proizvodnjo poslikanih majolik in drugega okrasnega posodja. Nekdanjo tradicijo izdelovanja majolik je v Kamniku še do nedavnega nadaljevalo podjetje Eti Svit, ki se je razvilo po 2. svetovni vojni iz družinskega podjetja Schnabl. Izdelovali so majolike in drugo okrasno poslikano keramiko. Skozi leta so si z lastnimi izkušnjami glede tehnike izdelave in specifične poslikave majolik, izoblikovali svoj slog, po katerem so prepoznani še danes.
S sodobnim keramičnim oblikovanjem se razstava širi tudi na umetniško snovanje. Na ogled so male plastike akademskega kiparja Kamničana Leona Homarja, ki jih je najpogosteje delal v žgani in patinirani glini ter izbor del sodobnih keramičark iz družine Hlačer – Tatjane, Teje in Nine, ki na svojstven način doživljajo stik in ustvarjanje z glino.
Ob razstavi se bodo, po predhodnem obvestilu in vabilu, odvijale lončarske ustvarjalne delavnice in delavnice poslikave keramike. Razstava bo odprta do spomladi 2012.
Avtorji razstave: dr. Damir Globočnik, mag. Tatjana Eržen Dolžan, Beba Jenčič, mag. Monika Rogelj, dr. Verena Perko, Mija Ogrin (Gorenjski muzej Kranj); mag. Zora Torkar, Saša Bučan in Janja Železnikar (Medobčinski muzej Kamnik). V sodelovanju z Ireno Radej in Tatjano Hlačer. Oblikovanje dopolnilnih panojev Studio Oreh iz Kranja.
Dr. Verena Perko, mag. Zora Torkar