Zapuščina Ivana Zike

Profesor francoskega jezika in književnosti Ivan Zika (1908–1976) je v pedagoškem poklicu deloval od leta 1936 do 1973, po letu 1947 na kamniški gimnaziji. V prostem času se je usmeril v raziskovanje kamniške krajevne zgodovine in zgodovine šahovske igre na Slovenskem. Objavil je številne članke v zbornikih, revijah in časopisih. Med časopisnimi članki ne moremo mimo njegovega temeljitega pregleda kamniške zgodovine, ki je izšel v nadaljevanjih v glasilu Kamniški občan v letih 1971–1977 pod naslovom 750-let mesta Kamnika ter nadaljevanj Iz zgodovine kamniškega športa, prav tako v Kamniškem občanu leta 1975.
Leta 1987 je na pobudo Francke Zika, svakinje Ivana Zike, kamniški muzej popisal ohranjeno zapuščino in jo prevzel. V njej sta izredno pomembna fototeka in hemeroteka. Fototeka ponuja vpogled v kamniško dogajanje vse od konca 19. stoletja do sredine 70. let 20. stoletja. Zikova hemeroteka pa je danes med najpogosteje uporabljenimi viri za raziskovanje kamniške zgodovine, ker nam omogoča najhitrejši pregled časopisnih člankov. V zapuščini so ohranjeni še njegovi zapiski, osebni dokumenti, korespondenca in knjige. Profesorja Ivana Zika bi lahko poimenovali kar polihistorja novejšega časa, in prav je, da se je del njegove zapuščine ohranil v muzeju, kjer je na voljo raziskovalcem in ljubiteljem zgodovine.

V muzeju hranimo 722 enot fotografskega gradiva, med njimi so originalne fotografije in preslikave originalnih fotografij. Fotografsko gradivo je zelo raznoliko, saj med njim najdemo starejše fotografije s konca 19. stoletja, športne dogodke in gledališke predstave v Kamniku v 20. in 30. letih 20. stoletja, pa tudi dogodke, ki jih je lahko sam spremljal vse do sredine 70. let 20. stoletja.

Drugo najpomembnejše gradivo so kronološko urejene zbirke časopisnih člankov iz predvojnega in povojnega obdobja. Vse svoje članke in večino člankov, ki obravnavajo dogodke s kamniškega območja, je vestno izrezoval in jih urejal v hemeroteki v več knjigah. Ponekod je člankom dodajal drugo gradivo (vabila, fotografije):

- Kronika Kamnika in kamniškega okraja zajema časopisne članke v letih 1914–1930
- Zikova hemeroteka za leto 1930
- Zikova hemeroteka  v letih 1934–1940
- Zikova hemeroteka v letih 1945–1952
- Zikova hemeroteka v letih 1953–1956
- Zikova hemeroteka v letih 1957–1960
- Kronika športa v Kamniku v letih 1931–1934, 1946, 1975

Več v članku: Zora Torkar, Zapuščina prof. Ivana Zika v kamniškem muzeju, Kamniški zbornik 2004, št. 17, str. 189–192.

Zbirka fotografij in razglednic Franca in Staneta Aparnika

Atelje Aparnik je opravljal fotografsko obrt v Kamniku več kot pol stoletja, od leta 1895 do 1953, najprej oče Franc Aparnik in od leta 1929 še sin Stane. Franc Aparnik je bil v svoji motiviki in vrsti izdelkov izredno širok, saj lahko rečemo, da se ni nič zgodilo, česar ne bi fotografiral in nam tako ohranil do današnjih dni. Zelo pomembna zvrst Aparnikovega fotografskega dela so bile razglednice. K bogati ponudbi je vsekakor pomagalo dejstvo, da je bil Kamnik do 1. svetovne vojne znano zdravilišče in kopališče na Kranjskem. Tako najdemo prve razglednice z motivom kamniškega zdravilišča že po letu 1896. Večje število razglednic je Aparnik izdal po letu 1905. Večina njegovih prvih razglednic, nekako do leta 1918, je črno-belih in nato barvanih z ročno izdelanimi klišeji. Še širša ponudba razglednic je bila v 30. letih 20. stoletja. Motiv so posneli na stekleno ploščo in ga nato razmnoževali kot kontaktne kopije, napis na razglednico so dopisovali ročno. Primerke razglednic so razvrstili v albume in jih ponujali v odkup lastnikom kamniških trafik. Manjše število izvodov so pokupila tudi društva.
V zbirki hranimo steklene fotografske plošče in negative na filmih, zbirko razglednic, ki so pomemben odraz časa, v katerem so nastale, fotografske albume in poslikane kulise iz nekdanjega fotografskega ateljeja.

Več o zbirki v katalogu: Mirko Kambič, Zora Torkar, Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik