Jedro in osnovo umetnostne zbirke predstavlja znamenita Sadnikarjeva zbirka. V muzejski zbirki so starejša umetnostnozgodovinska dela (slike, kipi, umetna obrt), medtem ko so dela slovenskih slikarjev 19. in 20. stoletja ostala v zasebni lasti. Večji del starejše umetnostne zbirke izvira torej iz Sadnikarjeve zbirke. Med njimi je nekaj že znanih in opisanih umetnin, pomembnih za poznavanje slovenske in evropske umetnosti, med drugim gotski relief Stigmatizacija sv. Frančiška, renesančna kipa Stražarja božjega groba iz 16. stoletja ali slika Jezusov pogovor s staršema iz 17. stoletja. Nova dela muzej pridobiva iz zasebnih zbirk in drugih virov z volili, darili in odkupi ter tako dopolnjuje zbirko iz starejših umetnostnih obdobij z deli kamniških umetnikov ali z deli, ki od tod izvirajo.
Zbirke predmetov
Umetnostno-zgodovinska zbirka
-
Stigmatizacija svetega Frančiška
Relief, lipov les, 75 x 52 x 20, polihromacija uničena, 90. leta 15. stoletja, 1964 odkupil MMK iz Sadnikarjeve zbirke; Marko Lesar, Od zbirke do muzeja. Od predmeta do muzealije, zloženka, 1994.
Relief Stigmatizacija svetega Frančiška je bil del nekdanjega stranskega gotskega oltarja iz samostanske cerkve klaris v Mekinjah. Po posredovanju slikarja Miha Maleša je prešel v Sadnikarjevo zbirko, iz katere ga je odkupil muzej. Izdelal ga je domač kipar, ki je poznal italijansko shemo upodobitve in jo izrazil s popolnoma severnjaško likovno govorico. Od reliefa se je ohranil le sveti Frančišek z bratom Leonom. Zamišljati si ga moramo kot celoto z manjkajočimi reliefnimi deli (Serafinski Kristus itd.) in verjetno samo z naslikanim ozadjem. Relief je nastal kot del nove oltarne gotske opreme, napravljene po hudem turškem opustošenju leta 1472 v mekinjskem samostanu.Ohranjeni relief je tudi v evropskem merilu eden redkih primerkov upodobitve te teme v likovni umetnosti, še posebno v kiparstvu, in si samo s tem zasluži častno mesto med gotskimi plastikami na Slovenskem.
-
Stražarja božjega groba
Kipa, les, okoli 1560, 1964 odkupil MMK iz Sadnikarjeve zbirke; Marko Lesar, Od zbirke do muzeja. Od predmeta do muzealije, zloženka, 1994.
Kipa Stražarjev božjega groba sta eni najkakovostnejših plastik 16. stoletja na Slovenskem. Kipa, mladi in stari vojščak, sta bila verjetno nekdaj del večje kompozicije Kristusovega vstajenja. Prvotno sta bila v samostanu klaris v Mekinjah pri Kamniku. Sta edini primer umetnostnega vpliva italijanskega kiparja Michelangela Buonarottija v kiparski dediščini na Slovenskem. Eklektično ponavljata njegovi sedeči plastiki v Medičejski grobnici pri San Lorenzu v Firencah. Mekinjska kipa naj bi nastala okoli leta 1560 in sta k nam prišla iz Italije ali vsaj nam bližje Gorice. -
Jezusov pogovor s staršema
o. pl., 70x94, brez sign., proti sredini 17. stol., 1964 odkupil MMK iz Sadnikarjeve zbirke, rest: RCS, F. Drev, 1983; Marko Lesar, Umetnine iz depojev kamniškega muzeja, katalog, 1987.
Ikonografsko slika predstavlja izredno redek motiv Jezusove pridige staršem, ki je mišljena kot sveti pogovor (sacra conversazione). Prizor se dogaja na prostem v z gozdom obdani pokrajini. Na desni sedita Marija s sklenjenimi rokami ter Jožef z lilijo in odloženo knjigo. Levo, nasproti njiju je mladostni Jezus, ki z desnico kaže v nebo. Verjetno jima razlaga, da je njegov pravi dom v nebesih in ne na zemlji. V sredini slike se pogled z gozdnate jase z vodnjakom prebije na ravnino z obzorjem. Barvno vzdušje slike je izrazito severnjaško, barva oblačil je umetna, kovinsko zamolkla, telesa so podaljšana, obrazi so ovalni. Obdajajo jih značilni zvezdasti nimbi. Neuravnotežena kompozicija, s praznim središčem in begom v daljavo, kaže na tradicijo manierizma. Delo je nastalo pod vplivom kakega nizozemskega grafičnega lista.
