medobcinski muzej kamnik
  • Obisk
  • Muzej
  • Galerija MM
    • Predstavitev
    • Razstave
    • Zbirke predmetov
      • Zbirka Mihe Maleša
      • Zbirka Jakoba Savinška
      • Zbirka kamniških in s Kamnikom povezanih umetnikov
    • Dostop in urnik za obiskovalce
  • Razstave
  • Dogodki
English
  • Tloris
  • Iskalnik
  • Kontakt
  • Spletna galerija
  • Za medije
  • Trgovina
  • Najem prostorov
  • Facebook
  • Muzeji na Gorenjskem

Zbirke predmetov

Zbirka kamniških in s Kamnikom povezanih umetnikov

Zbirka predstavlja umetnost kamniških in s Kamnikom povezanih umetnikov, v kateri se med drugimi predstavljajo Ivan Vavpotič, Dušan Lipovec, Polde Mihelič, Alojz Berlec, Aladin Lanc, Leon Homar, Stane Cuderman, Matija in Maks Koželj, Ferdo Mayer in Karel Zelenko. Zbirka se ves čas dopolnjuje z odkupi in donacijami.
 
Kustosinja zbirke: Saša Bučan, umetnostna zgodovinarka, kustosinja sasa.bucan@gmail.com
  • vavpotic

    Ivan Vavpotič (1877–1943)

    Slikar, ilustrator, scenograf in pisec, tudi predsednik umetniškega društva Lada. Študiral je v Pragi, Parizu in na Dunaju. Kot profesor je poučeval na realki v Idriji. Po opuščeni profesuri je živel kot svoboden umetnik v Ljubljani. 

    Bil je izjemen portretist, njegov opus pa obsega tudi cvetlična tihožitja in žanr. Njegova natančna risba in trdna kompozicija ga uvrščata med osrednje like slovenskega realizma. 
    Vavpotič je tudi avtor prvih slovenskih poštnih znamk (Verigar), uporabljanih v Kraljevini SHS po razpadu avstro-ogrske monarhije.
    V Kamniku stoji njegova rojstna hiša, označena s posvetilnim napisom.
  • lipovec

    Dušan Lipovec (1952–2005)

    Slikar, kipar, fotograf, pesnik in publicist. Po Šoli za živinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani je svoje izobraževanje nadaljeval na veterinarski fakulteti. Študija ni končal, saj se je po končanem prvem letniku vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1977 diplomiral iz slikarstva pri profesorju A. Jemcu. 

    V slovenski umetnosti velja za avtorja sodobne slikarske pokrajine. Svoje motive je iskal v Kamniku in okolici, pa tudi na Gorenjskem, Primorskem in v Istri. Veliko je razstavljal doma in v tujini ter za svoja dela prejel številne nagrade.
  • berlec

    Alojz Berlec (1949)

    Končal Šolo za oblikovanje v Ljubljani (1969) ter študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1974 je diplomiral pri profesorjih Maksimu Sedeju in Kiarju Mešku.

    Že med študijem je bil znan kot izrazit risar, ki je svoje risarsko znanje izpilil do perfekcije; za risbo in mali akt je leta 1972 prejel študentsko Prešernovo nagrado. 
    Berlečevo slikarstvo je zasidrano v trdni in natančni risbi, glavna značilnost njegovega dela pa je raziskovanje barvnih in kompozicijskih zakonitosti v okvirih realizma, kjer mestoma uvaja tudi fantastične in nadrealistične elemente.
  • polde

    Polde Mihelič (1923-2007)

    »… kot otrok je, ki ničesar ne ve in se vsemu samo čudi z velikimi, široko odprtimi očmi. Prav take so njegove slike. Preproste, okorne in otroške. V njih ni filozofije, ni narejene samovšečnosti. Govore naravnost, iz srca v srce …« (Ivan Stopar, 1958) 

    Po končani šoli za oblikovanje leta 1954 je svoj študij likovne pedagogike sklenil na Pedagoški akademiji v Ljubljani (1965). Miheličevo slikarstvo je nadaljevanje tradicije iskanja idealov kmečkega življenja, kot je znano že v slikarstvu Vesnanov, bratov Kralj … Umetnik je črpal svoje motive, karikirane tipe figur in značilne prostorske postavitve iz ljudskih običajev, navad in verovanj, torej iz kmečke folklore.
  • lanc

    Aladin Lanc (1917–1990)

    Pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar. Po končani ljudski in meščanski šoli v Šoštanju je leta 1934 nadaljeval šolanje na kiparsko-rezbarskem oddelku Državne tehniške srednje šole v Ljubljani in se v študijskem letu 1937/38 vpisal na kiparski oddelek Umetniške akademije v Beogradu (1947. diplomiral). Deloval je kot likovni pedagog po različnih slovenskih krajih, od leta 1956 dalje na gimnaziji v Kamniku.

    Kljub kiparski izobrazbi (imel je dve kiparski razstavi – Šoštanj, 1946; Celje, 1947) se je ukvarjal predvsem s slikarstvom, kjer se je popolnoma posvečal lirično zasnovanim motivom iz narave in akvarelni tehniki.
  • homar sedeca

    Leon Homar (1914–1986)

    Šolal se je na Obrtni šoli v Ljubljani pri profesorju Francetu Kralju. Obiskoval je akademiji v Zagrebu in Beogradu, diplomiral pa je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Zdenku Kalinu. Glavno področje Homarjevega delovanja je bila mala plastika, predvsem akti in ženska figura (najpogosteje v žgani in patinirani glini), ter reliefno kiparstvo. V njegovem delu lahko zaznamo izhod iz šole kiparskega realizma, v opusu samem pa najdemo tudi drznejše in ponekod deloma stilizirane rešitve.

  • cuderman

    Stane Cuderman (1895–1946)

    Slikarstvo je študiral v Zagrebu in Pragi (tu je leta 1925 diplomiral), kjer je bil mlajši sošolec rojaka Mihe Maleša, s katerim je leta 1927 v Ljubljani tudi prvič razstavljal. Cuderman je imel veliko tehničnega znanja, izrazit je bil zlasti v slikanju svetlo-temnih kontrastov; bil je mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova prva dela, zlasti grafike (z njo se je ukvarjal le v času študija v Pragi), kažejo ekspresionistične značilnosti (nemške usmeritve); v slikarstvu, ki je njegovo najpomembnejše področje, je bil usmerjen v realizem s čustvenimi poudarki, motive pa je v zrelejšem obdobju bogatil s simboličnimi alegoričnimi detajli. Bil je izjemno virtuozen portretist, ki ga lahko prištevamo med največja imena slovenske portretne umetnosti. Leta 1938 je s freskami okrasil cerkev frančiškanskega samostana v Kamniku. 

    (več – katalog MMK) – link
  • Matija Koželj (1842–1917)

    Ljudsko šolo je obiskoval v Vodicah, kjer ga je učil kaplan Mihael Peternel, ki ga je spodbujal k risanju ter ga še pozneje v Ljubljani vodil in seznanjal s slikarji. V letih 1860 do 1862 se je učil na risarski šoli na ljubljanski realki pod vodstvom prof. Joachima Oblaka. Leta 1865 se je naselil v Kamniku, kjer je imel slikarsko delavnico. To leto je naslikal križev pot v Dobu. Leta 1878 se je študijsko izpopolnjeval v Gradcu in na Dunaju, 1900 pa v Italiji. Naslikal je številne oltarne podobe, križeve pote in božje grobove. S freskami je okrasil mnogo cerkva predvsem na Gorenjskem in Dolenjskem.

    Od 60. let dalje je redno slikal za cerkvene potrebe. Nastali so številne stenske in oltarne slike, križevi poti in božji grobovi. Leta 1869 pri Sv. Trojici nad Vrhniko svetišče; 1874 veliki oltar v Mengšu; 1881 štiri stenske slike v prezbiteriju v Kamniku; 1884 svetišče na Bohinjski Bistrici; 1886 svetišče v Komendi; 1889 obok v Cerkljah na Gorenjskem; 1890 v Ribnici sv. Uršula in tretji red sv. Frančiška; 1893 župnijska cerkev v Gorjah; 1896/1897 cerkev v Šentrupertu; 1901 proštijska kapelica v Novem mestu; 1902 frančiškanska cerkev v Novem mestu; 1903 ladjo župnijske cerkve in 1904 svetišče v Trebnjem; 1905 svetišče župnijske cerkve na Homcu; 1906 svetišče v Zgornjem Tuhinju; 1907 ladjo župnijske cerkve v Zapogah in svetišče župnijske cerkve v Vodicah; 1908 ladjo župnijske cerkve v Kamniku; 1912/1913 ladjo v Vodicah, kupolo na Homcu itd. Poleg fresk je naslikal tudi mnogo oltarnih oljnatih slik in pokrajin; zlasti zadnja leta ga je pokrajinsko slikarstvo močno veselilo. 
    (VEČ – Katalog MMK) – link
  • Maks Koželj (1883–1956)

    Sin Matija Koželja (1842–1917) je bil uspešen cerkveni slikar, ki je skupaj s svojo delavnico izvrševal naročila po cerkvah po Sloveniji.

    Maks Koželj se je navdušil za slikarstvo že kot otrok v očetovi delavnici. V Kamniku je dokončal ljudsko šolo ter 1896. leta vstopil kot hospitant v Umetno-obrtno šolo v Ljubljani. Pod vodstvom profesorja Josipa Vesela se je pripravljal za vstop na dunajsko umetnostno akademijo, kjer je leta 1900 napravil sprejemni izpit in vstopil v šolo prof. Griepenkerla in Deluga. Študij na dunajski akademiji je moral v 6. semestru zaradi bolezni prekiniti. Vrnil se je v Kamnik in sprva pomagal očetu pri izvrševanju cerkvenih naročil ter se naučil slikati al fresco. Leta 1905 je odšel na izpopolnjevanje v Prago in München. Po končanem izpopolnjevanju se je za stalno naselil v Kamniku.
    Koželj se je kot slikar posvetil predvsem krajinarstvu, zlasti motivom iz Kamnika in Kamniško-Savinjskih Alp. V zadnjih letih slikarskega delovanja je dognal novo tehniko akvarelnega slikarstva, to je slikanje z gumijasto lopatico. Leta 1913 je prvič razstavljal v Jakopičevem paviljonu, pozneje pa še na večjih skupinskih razstavah v Ljubljani in Zagrebu. 
    (VEČ – katalog MMK) – link
  • 082 mayer
    083 mayer

    Ferdo Mayer (1927–1994)

    Akademski slikar Ferdo Mayer je slikar figuralnih kompozicij, predmetov, aktov, portretov in religioznih tem ter krajinar. Rodil se je v Mariboru leta 1927, leta 1954 se je preselil v Kamnik, kjer je deloval kot likovni pedagog. Po upokojitvi je živel in delal v Lomu pod Storžičem.

  • zelenko

    Karel Zelenko (1925)

    Karel Zelenko je vsestranski likovni umetnik, čeprav je najbolj znan po svoji grafiki (predvsem črno-bela jedkanica) in keramiki. Svoj študij je začel na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani in Gradcu ter ga nadaljeval na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral na oddelku za kiparstvo pri prof. Borisu Kalinu. Leta 1951 je končal specialko za grafiko pri prof. Božidarju Jakcu ter nadaljeval študij na specialki za slikarstvo pri prof. Gabrijelu Stupici. Po končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku. Od leta 1954 do 1959 je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in Grožnjanu.

Domov Kontakt
Kolofon
MMK 2011 ©
oblikovanje - Polona Matek, Vladimir Ristić
Izdelava spletnih strani - Izstop d.o.o.